ARTICLE AD BOX
Medtem ko običajni ljudje nosijo breme vse hujših posledic podnebne in drugih družbenih kriz, bodo izpusti toplogrednih plinov tudi letos dosegli zgodovinski rekord, izpostavljajo v Umanoteri, kjer so kritični do razpleta podnebne konference v Bakuju. “Gospodarski in politični centri moči še utrjujejo pot v podnebni in družbeni zlom,” so zapisali.
Po skoraj treh desetletjih podnebnih konferenc, ki niso prinesle potrebnih sprememb, se čas za ukrepanje po besedah nevladne organizacije neizprosno izteka. “Iz podnebne in drugih družbenih kriz nas ne bodo rešili tisti, ki so za trenutno stanje odgovorni, torej gospodarski in politični centri moči, ki sprejemajo odločitve v skladu s profitnimi interesi kapitala in ne v skladu s potrebami ljudi ter omejitvami planeta,” so dodali.
Po njihovi oceni so bila pogajanja na letošnji podnebni konferenci COP29 v Bakuju na tako nizki ravni, da so bila prizadevanja nekaterih usmerjena zgolj v to, kako ne bi prišlo do nazadovanja glede na lanskoletne skromne zaključke v Dubaju.
Prepričani so, da je krepitev sredstev za prehod stran od fosilnih goriv in prilagajanje na posledice podnebnih sprememb nujna. “Brez bistveno večje nepovratne finančne pomoči državam globalnega juga je namreč reševanje podnebne krize obsojeno na propad,” so poudarili in dodali, da ne gre za mednarodno solidarnost s strani držav globalnega severa, temveč za odplačilo ogromnega podnebnega dolga, ki ga imajo te države do globalnega juga.
Na letošnji podnebni konferenci sprejeti dogovor o 300 milijardah dolarjev sredstev na leto za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe ter kritje izgub in škode v državah globalnega juga je po mnenju Umanotere povsem nezadosten.
“Je bistveno nižji od zahteve t. i. držav v razvoju po vsaj 1300 milijard dolarjev letne pomoči do leta 2035, kaj šele od dejanskih potreb teh držav, ki so po ocenah ZN še nekajkrat višje,” so izpostavili. Dodaten problem dogovora vidijo v tem, da ne gre v celoti za nepovratna sredstva, temveč v veliki meri tudi za posojila in kredite, kar pomeni nadaljnje izčrpavanje teh držav.
Ob tem v Umanoteri poudarjajo, da bi že samo z dvoodstotnim davkom na premoženje svetovnih milijarderjev, ki so, kot so zapisali, za podnebno krizo in neukrepanje najbolj odgovorni, lahko na letni ravni zbrali vsa sredstva iz sprejetega dogovora.
Izpostavili so tudi ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra, ki da je z razpletom podnebnega vrha nezadovoljen, a kot izpostavljajo v Umanoteri, se njegove izjave v Bakuju ne ujemajo z delovanjem doma.
“Iz zadnjega osnutka podnebnega zakona, ki je trenutno v medresorski obravnavi, je namreč ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pod pritiski organizacij kapitala in finančnega ministrstva v celoti odstranilo točko o ukinitvi subvencij fosilnih goriv, čeprav gre za enega ključnih ukrepov za postopno opuščanje fosilnih goriv in s tem doseganje podnebnih ciljev,” so kritični.
“Vlada v času zaostrovanja podnebne krize, družbenih neenakosti in razgradnje javnih storitev še povečuje izdatke za orožje in vojne, namesto da bi slednje namenila za javno zdravstvo, stanovanja, javni potniški promet, zagotavljanje čiste in dostopne energije za vse ter za krepitev zaščite pred podnebnimi katastrofami,” je dejala Ajda Cafun iz Umanotere. Vlado pozivajo, naj se drži zavez in v podnebni zakon ponovno vključi člen o odpravi subvencij za fosilna goriva.