Poudarili pomen kmetijskih raziskovalnih projektov za prakso in razvoj

Kmetijsko ministrstvo je danes pripravilo javno predstavitev končnih rezultatov raziskovalnih projektov ciljnega raziskovalnega programa (CRP) Naša hrana, podeželje in naravni viri ter aplikativnih raziskovalnih projektov, ki so se zaključili letos. Poudarili so pomen prenosa rezultatov v prakso in njihov prispevek k razvoju.

Kot je po dogodku sporočilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, prek CRP že 30 let zagotavlja ključno podporo raziskavam v kmetijstvu, pri čemer so raziskovalni projekti usmerjeni v strateške prioritete nacionalnih programov iz posameznih programskih obdobij. Trenutno veljavni program je opredeljen v resoluciji Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021.

“Dosedanje izkušnje kažejo, da je ob pomoči CRP mogoče v veliko večjem obsegu podpreti izvajanje nacionalnih strategij po posameznih področjih dela našega ministrstva, rezultati raziskav pa se tudi uspešno prenašajo v kmetijsko prakso in prispevajo k tehnološkemu razvoju in povečevanju inovacij v praksi,” je dejala ministrica Mateja Čalušić. Napovedala je, da bo v prihodnje objavljen še en javni razpis v višini pet milijonov evrov.

Rezultati raziskovalnih projektov pomembno pripomorejo k prilagajanju kmetijske politike, oblikovanju strategij, razvoju novih tehnologij v kmetijstvu v povezavi z varstvom okolja in ohranjanjem kulturne krajine, pridelavi zdrave hrane in varovanju in zaščiti potrošnika, razvoju podeželja in večnamenskosti kmetijstva, krožnemu in biogospodarstvu, so navedli na ministrstvu.

Nekatere rezultate raziskav pa je treba pred uporabo v praksi še preveriti v tesnem sodelovanju med raziskovalci, svetovalno službo in kmeti, kar ministrstvo omogoča z drugimi instrumenti in ukrepi, so dodali.

Direktorica Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (ARIS) Špela Stres je poudarila, da ciljni raziskovalni projekti omogočajo prihodnost zanamcem. “ARIS je hvaležna raziskovalcem, ker razumejo pomen CRP, in ministrstvom, ker podpirajo povezovanje. Velika zahvala pa gre tudi sodelavcem agencije, ki profesionalno in predano podpirajo delovanje celotnega sistema CRP,” je dejala.

Po njenih besedah ARIS na področju CRP sodeluje z vsemi ministrstvi, najobsežnejši je program s kmetijskim ministrstvom, s katerim sodelujejo od leta 2011. Leta 2022 so podpisali sporazum za izvajanje programa do leta 2027.

Kot pojasnjuje ministrstvo, so v vsakem programskem obdobju vsako drugo leto izvedeni trije ali štirje razpisi. Za posamezen razpis se izoblikujejo prioritetne teme na podlagi poziva zunanjim deležnikom in na podlagi sektorskih prioritet v okviru ministrstva, ki so pomembne za razvoj resornih področij.

V danes predstavljenih projektih so med drugim opravljali raziskave na področjih sekvenciranja mikrobnih genomov za razrešitev epidemioloških in diagnostičnih vprašanj v rastlinski patologiji, molekularnih orodij za zagotavljanje sledljivosti z identifikacijo in deponiranjem genskega materiala pri prepovedanih vrstah prostoživečih živali, epidemiologije porajajočih se tobamovirusov, ki okužujejo kmetijske rastline, nekemičnih načinov zatiranja rastlinskih škodljivcev in digitalizacija teroirjev slovenskih vinogradov.

Proučevali in razvijali so tudi multimetode za ugotavljanje ostankov prepovedanih zdravil v živilih, možnosti razvoja zeliščarstva v Sloveniji, teoretični model za gradnjo cene kmetijskih in živilskih proizvodov v verigah preskrbe s hrano ter doprinos trotov h genetskemu napredku pri medonosni čebeli.