Na konferenci na Brdu o pomenu in razvoju geografskih označb ter kolektivnih znamk

Urad RS za intelektualno lastnino v sodelovanju z mednarodnimi partnerji danes in v torek na Brdu pri Kranju organizira konferenco o geografskih označbah in kolektivnih znamkah. Njihov pomen tako v Sloveniji kot v EU in širše postaja vse bolj prepoznan v luči ohranjanja identitete ter zagotavljanja konkurenčnosti.

Dvodnevni dogodek z naslovom Geografske označbe in kolektivne znamke: tradicija, kakovost in identiteta za trajnostno konkurenčnost združuje vodilne strokovnjake, predstavnike nacionalnih in mednarodnih institucij, proizvajalce ter predstavnike akademske skupnosti. Poudarek je na razpravi o ključnih izzivih in priložnostih na tem področju ter izmenjavi najboljših praks.

Kot je izpostavila direktorica Urada RS za intelektualno lastnino Karin Žvokelj, je konferenca namenjena približevanju geografskih označb in kolektivnih znamk kot pogosto spregledanih pravic intelektualne lastnine tako slovenski kot mednarodni strokovni in širši javnosti. Urad konferenco organizira v sodelovanju s Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino (WIPO), Uradom EU za intelektualno lastnino (EUIPO), ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport, ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Slovensko turistično organizacijo.

“Na uradu se v zadnjih letih vse bolj zavedamo vloge in pomena, ki ga ima intelektualna lastnina v sodobnem poslovnem ekosistemu. Zato vlagamo vse več naporov ne le v osveščanje javnosti o njenem pomenu, temveč tudi k njeni aktivni uporabi,” je pojasnila. Gre namreč za kapital, vrednost, ki jo morajo imetniki negovati, uporabljati in plemenititi.

Geografske označbe igrajo ključno vlogo pri ohranjanju edinstvenosti, kakovosti in tradicije lokalnih izdelkov. Večajo prepoznavnost in konkurenčnost na globalnem trgu, potrošnikom pomagajo prepoznati avtentičnost izdelkov, proizvajalcem pa omogočajo dodano vrednost, je izpostavila Žvokelj.

Pojasnila je, da smo v Sloveniji ponosni na dolgotrajno tradicijo uporabe geografskih označb, vendar jo še vedno premalo izkoriščamo predvsem na področju neživilskih izdelkov, kjer sta zaenkrat registrirani idrijska čipka in ribniška suha roba.

“Prepričani smo, da nova evropska zakonodaja, ki omogoča zaščito geografske označbe tudi za obrtne in industrijske izdelke na ravni celotne EU pomeni dodatno priložnost za dvig prepoznavnosti tudi slovenskih proizvajalcev in da se jih bo zato več odločilo za tovrstno zaščito svojih izdelkov,” je dejala.

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je poudaril, da geografske označbe ter kolektivne znamke prispevajo tudi k razvoju države, turizma in gastronomije ter povečujejo konkurenčnost slovenskih izdelkov na globalnem trgu, ker je v obstoječi geopolitični situaciji izjemnega pomena.

Spomnil je, da je Slovenija letos sprejela nacionalno strategijo intelektualne lastnine do leta 2030, lani pa je bil sprejet tudi zakon o rokodelstvu za prenos znanja na mlajše generacije. “Zaščititi želimo naše lokalne vire, ki nam omogočajo prepoznavnost in rast ter ponujajo novo priložnosti,” je dejal minister.

Vesel je, da predstavniki pristojne evropske in svetovne organizacije prepoznavajo Slovenijo kot pomemben motor na tem področju. Slovenijo sta kot primer dobre prakse namreč pohvalila generalni direktor WIPO Daren Tang, ki je zbrane nagovoril preko video posnetka, in izvršni direktor EUIPO Joao Negrao, ki se konference udeležuje v živo.

Negrao je pojasnil, da EUIPO sedaj svoje delo s področja živilskih izdelkov širi tudi področje rokodelskih in industrijskih izdelkov. Lani je bila sprejeta uredba EU o zaščiti geografskih označb za obrtne in industrijske izdelke, ki se sedaj uveljavlja. Pri tem se lahko nacionalni uradi zgledujejo po primeru Slovenije, ki že ima vpeljan nacionalni sistem.

Ključno se mu zdi uskladiti pristop, saj se obeta tudi digitalni evropski register, ki bo nudil pregled vseh registriranih, ne le prehrambenih, temveč tudi rokodelskih in industrijskih izdelkov ter bo služil tudi kot promocija proizvajalcev. “Prizadevamo si, da bi bili ti visoko kakovostno izdelki in storitve ustrezno zaščiteni in promovirani,” je poudaril Negrao.

Direktor organizacije za mednarodno mrežo geografskih označb oriGIn Massimo Vittori pa je izpostavil velik napredek, ki ga to področje v zadnjih desetletjih doživlja na evropski in vse bolj tudi na globalni ravni. Prepoznano je bilo ne le kot pomembna pravica, temveč vse bolj tudi kot orodje za trajnostni razvoj skupnosti in proizvajalcev.