Ukinili bodo Jokerja?! 400 zaposlenih na čakanju – se RTV Slovenija počasi ugaša?

9 hours ago 9

ARTICLE AD

RTV Slovenija na robu: Se bo ugasnila luč v javnem mediju? 400 ljudi na čakanju, oddaje v izbris – kdo bo naslednji?

Zadolženost, ki dosega 7,5 milijona evrov. Oddaje, ki bi jih lahko že naslednji mesec ukinili. In 400 zaposlenih, ki bi lahko čez noč ostali doma. RTV Slovenija je na robu – dobesedno.

“Če se vse to uresniči, ne bomo prihranili skoraj nič”

Tako je jasno povedala Natalija Gorščak, predsednica uprave RTV Slovenija, med sredino sejo sveta zavoda. Kriza, v kateri se je znašel največji javni medij v državi, ni več le opozorilo – je realnost. Po izplačilu plač in regresov je RTV zadolžena za 7,5 milijona evrov, pri čemer vlada še vedno ni izpolnila svoje zaveze glede dodatnih sredstev za manjšinske programe, poroča STA.

Čeprav je bilo konec lanskega leta ob zvišanju RTV-prispevka rečeno, da bo vlada poskrbela za sistemsko financiranje zavoda, se to preprosto – ni zgodilo.

Kaj se dogaja z denarjem?

Po podatkih uprave je plačna reforma v letu 2025 povišala stroške dela za dodatnih 5,4 milijona evrov. Poleg tega je v zadnjih petih letih RTVS zmanjšal število zaposlenih za 10 %, hkrati pa prihranil še dodatne štiri milijone evrov na segmentih, ki – kot pravijo – ne posegajo v vsebinsko jedro. A to očitno ni bilo dovolj.

In tu pridemo do bistva: štirje krizni scenariji, ki jih je uprava predstavila svetu RTVS. Svetniki so želeli, da razprava ostane javna – čeprav je uprava predlagala zaprtje seje.

4 scenariji, 4 poti – a nobena ni svetla

Scenarij 1: RTV bi poskušala rešiti situacijo z več tržnimi prihodki, racionalizacijo stroškov in bolj aktivnim upokojevanjem kadra. Nekaj bi prihranili. A ne dovolj.

Scenarij 2: Bolj boleč – delna ukinitev programov za manjšine, popolna zamrznitev zaposlovanja in zadolžitev pri državni zakladnici. V bistvu – kratkoročno reševanje z dolgoročnimi posledicami.

Scenarij 3: Vključuje še dodatno rezanje programa. In to – kot poudarja Gorščak – “bi prineslo zgolj milijon evrov prihranka”, kar je “popolnoma absurdna situacija”.

Scenarij 4? To je tisti, ki je sprožil največ razprav – in skrbi. Predvideva:

400 ljudi na čakanju,
prvi program Televizije Slovenija bi začel oddajati šele opoldne, drugi šele zvečer,
ukinitev oddaj, kot so Kaj dogaja?, Joker, Globus, Dobro jutro,
rez v otroški in mladinski program, zmanjšanje sinhronizacij risank,
krčenje športnega in informativnega programa,
prekinitev koprodukcij, sodelovanja z zunanjimi sodelavci in dopisniki po svetu,
in tudi na Radiu Slovenija bi se morali odpovedati sodelovanju z glasbeniki in številnimi oddajami, vključno z Radijem Koper in Radijem Maribor.

Posledično bi RTVS izgubila še okrog 15 milijonov evrov tržnih prihodkov, opozarja Gorščak.

Vlada – kje si?

“Treba je vedeti, kaj se zgodi, če res privarčujemo vse tisto, kar čakamo od vlade,” je na seji dejala Gorščak. In dodala: “Prosili smo za nujni sestanek z ministrstvom za kulturo, pa nismo dobili odgovora.”

Uprava je zato predlagala, da svet skupaj z njo oblikuje apel vladi, da končno poskrbi za zakonsko urejeno financiranje nacionalne RTV.

A odziv ni enoznačen. Predsednik sveta RTVS Goran Forbici je v razpravi izpostavil: “V resnici nas je s svojimi odločitvami pripeljala na minus dva milijona evrov v primerjavi z Janševo vlado.”

V isti sapi je spomnil, da je vlada po zagotovilu avtonomnega upravljanja RTVS, obljubila tudi finančno avtonomijo. Obljubila – a še ni dostavila.

A obstaja tudi “pozitivni” scenarij?

Svetniki so ostro kritizirali dejstvo, da med predlogi sploh ni bilo scenarija, kaj bi se zgodilo, če bi vlada nakazala vsaj del sredstev. Predstavljeni štirje ukrepi se jim zdijo bolj ultimat kot rešitve – bolj pritisk na politiko kot realen načrt.

Kot pravi Forbici: “Niti uprava sama ne verjame v te scenarije.”

Dodal je, da RTV nima v rokah nobenega načrta, po katerem bi lahko pozitivno poslovala brez državne pomoči. In da je to temeljni problem.

Zgodovinski kontekst? Ni prvič

To ni prvič, da se RTV znajde v težavah. Spomnimo – že leta 2012 je takratna Janševa vlada močno pritiskala na vodstvo, a se je zavod rešil s kombinacijo notranje reorganizacije in zunanjih prihodkov. Takrat ni bilo masovnega pošiljanja na čakanje. Tokrat bi bilo drugače.

Tudi ob lanski reorganizaciji vodstva je vlada obljubila, da se bo končno lotila zakona o RTVS, ki bi jasno definiral njeno financiranje. A ta zakon do danes ni prišel niti v javno obravnavo.

Odstop še enega svetnika

Na isti seji je bil prebran tudi odstop Aleša Novaka, ki ga je v svet RTVS imenoval Nacionalni svet za kulturo. Kot je navedel, se poslavlja zaradi aktivnega vstopa v politiko. Njegov mandat bi se sicer iztekel 5. junija.

Kam torej pelje vse skupaj?

Obstajata dve poti. Ena, ki vodi v počasno ugašanje javne RTV – z odpovedmi, mrkom programov in izgubo vpliva, predvsem pa zaupanja gledalcev in poslušalcev. Druga, ki terja nujno posredovanje politike. In to – zdaj. Ne čez tri mesece, ne po volitvah. Zdaj.

Na koncu bodo – kot vedno – posledice občutili tisti, ki z RTV vsak dan živijo: gledalci, poslušalci, novinarji, ustvarjalci. In država, ki lahko – ali pa ne – zaščiti neodvisni javni medij.