Tuji vlagatelji vedno manj zaupajo v slovensko gospodarstvo

Slovensko gospodarstvo je vedno bolj podobno letu 2009, ko so se začela prva prava odpuščanja. Takrat se je finančno-dolžniška kriza prelila v gospodarsko krizo. Tokrat gre za skoraj izključno industrijsko-strukturno krizo. Gospodarsko razpoloženje v Sloveniji se namreč po ocenah tujih vlagateljev slabša. Raziskave med avstrijskimi in nemškimi podjetji kažejo, da vse več podjetij Slovenijo ocenjuje kot manj privlačno naložbeno okolje, predvsem zaradi visoke davčne obremenitve, rastočih stroškov dela in obsežne birokracije, poroča Dnevnik.

Slovenija pri privabljanju neposrednih tujih naložb zaostaja za primerljivimi državami v regiji. Konec leta 2024 so tuje naložbe dosegle 34,4 odstotka BDP, medtem ko so bile na Hrvaškem in Češkem skoraj dvakrat višje. Največ vlaganj v Slovenijo prihaja iz Avstrije in Nemčije, vendar se tudi tam krepi nezadovoljstvo z razmerami.

Avstrijci in Nemci so mnenja, da se je slovenska gospodarska klima poslabšala

Med avstrijskimi podjetji jih je več kot polovica ocenila, da se je gospodarska klima v zadnjem letu poslabšala. Čeprav podjetja trenutno poslujejo stabilno, opozarjajo na nujnost reform, predvsem na področju davkov, administrativnih postopkov in trga dela. Delež podjetij, ki Slovenijo še vidijo kot privlačno investicijsko okolje, je padel na najnižjo raven doslej.

Avstrijski podjetniki so pesimistični glede slovenskega gospodarstva, Foto: STA

Podobne ugotovitve prihajajo tudi iz nemških podjetij v Sloveniji. Večina jih meni, da so davčne obremenitve previsoke, stroški dela rastejo, primanjkuje pa tudi ustrezne delovne sile. Kljub temu ostajajo pozitivne ocene glede digitalne infrastrukture, kakovosti dobaviteljev in produktivnosti zaposlenih. Kljub tem prednostim se petina nemških podjetij danes ne bi več odločila za naložbo v Sloveniji.

Počasni postopki, nezanesljiva zakonodaja

Nezadovoljstvo tujih vlagateljev potrjujejo tudi širše raziskave poslovnega okolja. Med glavnimi težavami se ponavljajo počasni birokratski postopki, nestabilna zakonodaja ter pomanjkanje strokovnosti in odzivnosti institucij.

Poraba države raste hitreje kot gospodarstvo, foto: AFP

Prvič po letu 2010 je delež podjetij, ki načrtujejo širitev poslovanja v Sloveniji, padel pod 20 odstotkov, hkrati pa se povečuje število tistih, ki razmišljajo o selitvi dejavnosti drugam.

Golobova vlada je kot Pahorjeva tlakovala pot v prepad

Opozorila so uperjena zoper Golobovo vlado. Potencial slovenskega gospodarstva zaostaja, še več, država vodi aktivno vojno proti gospodarstvenikom, ki jih koalicijski politiki vidijo kot razredne sovražnike. Posledice delovanja ministra Franca Križaniča v Pahorjevi vladi v letih 2009 do 2012 smo dočakali z zamikom – tam nekje do leta 2014.

Golobova vlada je gospodarstvo obremenila bolj kot katerakoli do zdaj (Foto: STA)

Zdaj smo v podobnem obdobju, ko vsi parametri kažejo, da se nam bliža potop, vlada pa nas prepričuje, da odlično gospodari. Zaposlenost je sicer še velika, rast se je upočasnila, a še vedno ne drastično, znaki pa so očitno. Ekonomski cikli pa delujejo na približno pet let. Skoraj zmeraj pa je tako, da ga prej spoznajo tuji opazovalci, kot pa domači analitik in javnost.

Rotenje obrtnikov in podjetnikov pred naslednjimi volitvami je jasno. Časi, ko smo bili (po memritvah The Economist) drugo najbolj uspešno gospodarstvo v času korone so le še slab spomin. Vendarle pa ni treba, da je tako. Podobno vlado, kot tisto, ki je to omogočila lahko dobimo že pomladi.

I. K.

The post Tuji vlagatelji vedno manj zaupajo v slovensko gospodarstvo first appeared on Nova24TV.