“Kolaboriral” je s Hitlerjem in velja za heroja demokratične Finske

Maršal in nekdanji poveljnik finskih obrambnih sil Carl Gustaf Emil Mannerheim na Finskem velja za heroja, in to navkljub temu, da je med II. svetovno vojno kolaboriral s Hitlerjem. Zaradi svojega postopanja je namreč uspel ubraniti finsko neodvisnost, Finska pa danes navkljub temu velja za demokratično in eno najbolj razvitih držav.

Carl Gustaf Emil Mannerheim se je rodil 4. junija 1867 v Veliki vojvodini Finski, ki je bila takrat del Ruskega imperija. Večino zgodnje kariere je preživel v ruski carski vojski, kjer je nabral bogate vojaške izkušnje. Po razpadu imperija in boljševiški revoluciji se je vrnil na Finsko, ki je razglasila neodvisnost od Rusije. Januarja 1918 je prevzel poveljstvo nad tako imenovano Belo armado in v državljanski vojni uspel premagati Rdečo (finsko) armado.

Novembra 1939 je Sovjetska zveza napadla Finsko. Čeprav so napadalci pričakovali, da bodo Fince uspeli premagati v mesecu dni, je odpor manj številčnih Fincev pod vodstvom Mannerheima trajal vse do marca 1940. Po končani zimski vojni je bila Finska prisiljena v mirovna pogajanja, hkrati pa se je morala odpovedati obsežnim ozemljem.

V Nemčiji našli partnerja za obrambo pred nadaljnjimi pritiski Sovjetske zveze

Finci so si želeli povrniti izgubljena ozemlja. Čeprav le-ti, vključno z Mannerheimom, niso bili naklonjeni nacistični Nemčiji, je obstajalo zavedanje, da jim cilja ne bo uspelo doseči z nevtralnostjo. Mannerheim je v Nemčiji prepoznal edinega možnega partnerja za obrambo pred nadaljnjimi pritiski Sovjetske zveze, in ko je Hitler leta 1941 napadel Sovjetsko zvezo, se je Finska pridružila bojem proti Sovjetski zvezi v Nadaljevalni vojni. Finci so uspeli povrniti izgubljeno ozemlje, šli so celo nekoliko dlje, niso pa želeli uslišati Hitlerjeve želje, da bi napadli Leningrad, ki se je trmasto upiral nemškemu obleganju, navaja Providence. 

Foto: Wikipedia

Leta 1942 je Hitler Mannerheima obiskal na fronti, ravno na dan ko je Mannerheim slavil svoj rojstni dan. Mannerheim Hitlerja ni želel gostiti v njegovem štabu ali v Helsinkih, da ne bi izpadlo, da gre za državniški obisk, zato ga je nekaj ur gostil kar na zasebnem vlaku na jugu Finske. Čeprav je bilo znano, da Hitler ne mara kajenja, se za to Mannerheim ni zmenil, ravno tako ne ostali Finci.

Foto: Wikipedia

Mit Freiherr Carl Gustaf Emil Mannerheimhttps://t.co/2PizYRlkus
Originale private Gesprächsaufnahmen
1 9 4 2 pic.twitter.com/EeiMPjThcE

— Güdng Von Der Tann (@GudngTann) January 29, 2026

Finska je zaščitila Jude

Za razliko od ostalih nemških zaveznikov Finska in Mannerheim niso dovolili, da bi se nacistična ideologija razširila po državi. Finska je ostala parlamentarna demokracija in finski Judje niso bili kakorkoli nadlegovani. Slednji so tudi služili v finski vojski, ki je bila v zavezništvu z Nemčijo. Ko je poveljnik enot SS Heinrich Himmler leta 1942 prispel na Finsko z misijo, da pridobi soglasje finskih oblasti za deportacijo Judov in uredi njihov prevoz v koncentracijska taborišča, mu je Mannerheim nemudoma odvrnil, da noben judovski vojak iz njegove vojske ne bo premeščen v Nemčijo. “Čez moje truplo. Enako velja za njihove sorodnike in družinske člane, saj bi to lahko vplivalo na motivacijo vojakov,” je bil jasen po navedbah Anu Museum. Z Mannerheimom se je strinjal tudi finski premier in poudaril, da so finski Judje zvesti državljani in da nikakor ne bodo dovolili, da bi kdorkoli kršil njihove zakonite pravice.

Leta 1944 je postalo očitno, da se Nemčiji obeta poraz. Ko je Mannerheim prišel do spoznanja, da ne more zmagati proti Sovjetski zvezi, je s pogajanji v vlogi predsednika sklenil mir, pri čemer je ponovno moral odstopiti ozemlje, a je uspel ohraniti finsko suverenost. Zahvaljujoč njegovi spretni diplomaciji je Finska, čeprav je bila zavezana obvezni nevtralnosti, med Hladno vojno ostala demokratična, medtem ko so jo druge sovjetske sosede odnesle manj srečno. Mannerheim navkljub sodelovanju z nacističnim diktatorjem velja za najpomembnejšo osebo v finski zgodovini. In tega, da je taktično sodeloval z Nemci mu ne očita prav nihče, razen posamezniki z levice.

Ker Finska dandanes velja za eno najbolj razvitih, stabilnih in demokratičnih držav na svetu, ki slovi po visoki kakovosti življenja, nam zgodba Mannerheima predstavlja primer, da je povsem mogoče, da država navkljub težkim in moralno zapletenim odločitvam ohrani demokratične temelje in na dolgi rok zgradi uspešno državo.

S. K.