Tržaški zrak zasičen s strupenimi plini

Boj za čisti zrak je univerzalen, pri tem lahko imajo tudi posamezniki ključno vlogo pri ocenjevanju kakovosti našega ozračja. Na to je opozoril včeraj dopoldne tržaški krožek okoljevarstvenega združenja Legambiente, ki je novembra in decembra izvedel novo akcijo »državljanske znanosti«. Lani je namreč 55 udeležencev na svojih domovih merilo gostoto dušikovega dioksida.

Meritvena akcija je potekala v drugi polovici novembra in prvi polovici decembra 2024. V teh tednih so imeli udeleženci - med drugimi tudi nekatere šole tržaškega mestnega jedra - izpostavljene elementom cevi z reagentom, občutljivim na dušikov dioksid. Nato je krožek Legambiente zbral vse cevi in jih poslal v laboratorij v Švico, kjer so izmerili prisotnost onesnaževalne snovi. Ta je bila že druga akcija Legambiente za merjenje dušikovega dioksida lani, prvo so izvedli marca, ko je bilo vzorcev dosti manj, rezultati pa so bili nespodbudni. Skoraj vse meritve so pokazale previsoko prisotnost plina v našem zraku. Tokrat, so poudarili, so uporabili manj drage pripomočke, ki so jih financirali sami udeleženci.

Kakšni pa so tokratni izsledki? To, sta razložila predsednik krožka Andrea Wehrenfennig in odgovoren za participativno znanost Mario Mearelli, je odvisno od kriterijev, ki si zastavimo. Razne institucije imajo drugačne cilje glede omejitve dušikovega dioksida v ozračju. Italijanska zakonodaja zastavlja mejo na 40 mikrogramov na kubični meter, v podnebnih ciljih Evropske unije je zastavljen cilj 20 mikrogramov do leta 2030, Svetovna zdravstvena organizacija pa je najstrožja in govori o meji desetih mikrogramov kot vrednosti, ki je ne gre prekoračiti, če se hočemo izogniti zdravstvenim posledicam.