Ali je vzajemno financiranje res varno in donosno?

Ali je vzajemno financiranje res varno in donosno?

Spletne platforme za vzajemno financiranje trdijo, da združujejo varnost in donosnost, kar potrjujejo tudi finančni strokovnjaki. Po njihovih navedbah omogočajo vlagateljem bistveno višje obresti kot tradicionalne banke. Da je odkup terjatev prek specializiranih platform zanimiva alternativa za vlagatelje, po poročanju MMC RTV SLO potrjuje tudi finančni svetovalec Mitja Glavnik.

Podjetja, ki se soočajo s težavami zaradi odprtih terjatev, lahko svoje terjatve prodajo na platformah za vzajemno financiranje, s tem pa vlagatelji pridobijo priložnost za donosno vlaganje. V Sloveniji se podjetja še vedno večinoma financirajo prek bank, a te pogosto ne zaupajo manšim podjetjem. Ko podjetje na plačilo od večjega kupca čaka 60 dni ali več, lahko platforme za vzajemno financiranje nudijo hitro rešitev.

“Slovenski trg za financiranje malega gospodarstva je podhranjen. Odkup terjatev je na primer v Sloveniji komaj na polovici povprečja EU-ja. Zato pri Borzi terjatev pomagamo slovenskemu gospodarstvu zagotoviti dodatne vire financiranja. Hkrati vlagateljem na dobičkonosen način odpiramo priložnost sodelovati pri spodbudi malega gospodarstva,” poudarja Janez Klobčar, predsednik uprave Borze terjatev.

Dolgoročna donosnost in varnost naložb

Na platformi Borze terjatev pravne osebe nastopajo kot iskalci finančnih virov ali kot vlagatelji, ki želijo presežek denarja vložiti v kakovostna kratkoročna posojila in terjatve do slovenskih podjetij. “Naši vlagatelji so predvsem podjetja, ki imajo presežek likvidnosti. Namesto da jim denar leži na bančnem računu, ga raje vložijo na Borzo terjatev, ki predstavlja alternativo klasičnim kratkoročnim naložbam. Dolgoročno lahko vlagatelji pričakujejo donosnost, ki je 3,5 odstotne točke nad šestmesečnim evriborjem. Lani je bil na primer donos v povprečju osemodstoten,” pojasnjuje Katja Hančič Mlinarič iz Borze terjatev.

Po poročanju MMC RTV SLO je Borza terjatev od leta 2011 omogočila financiranje v vrednosti skoraj 630 milijonov evrov. Povprečna ročnost odkupljenih terjatev znaša približno 70 dni. Mala in srednje velika podjetja, ki zaposlujejo 70 odstotkov vseh delavcev v Sloveniji, pogosto na bankah ne dobijo posojil dovolj hitro ali pa sploh ne. To bi lahko povzročilo resne likvidnostne težave, če jim ne bi omogočili alternativnega financiranja. “Podjetje, ki se odloči za kratkoročno financiranje na platformi, mora povprečno plačati enoodstotno mesečno obrestno mero, ki je odvisna od bonitetne ocene podjetja,” dodaja Hančič Mlinarič.

Možnosti za vlagatelje in tveganja

Da je odkup terjatev prek specializiranih platform zanimiva alternativa za vlagatelje, potrjuje tudi finančni svetovalec Mitja Glavnik: “Omogoča krajše ročnosti in pogosto višje donose kot klasične naložbe, vendar prinaša tudi tveganja. Vlagatelji kupujejo terjatve podjetij s popustom in ob zapadlosti prejmejo polno vrednost, kar pomeni dobiček v obliki obresti. Glavno tveganje je neplačilo terjatve, še posebej v obdobjih gospodarske nestabilnosti. Zato je ključna razpršenost naložb in izbira preverjenih platform.” Stroški platform se razlikujejo, vendar običajno vključujejo provizije za upravljanje in transakcije. Po poročanju MMC RTV SLO je ob ustrezni strategiji lahko to privlačna dopolnitev investicijskega portfelja.

Borza terjatev ima preko 800 aktivnih vlagateljev in podjetij. “Manjši vlagatelji neposredno preko platforme vložijo 50 tisoč evrov, večji institucionalni vlagatelji pa pogosto nad milijon evrov,” razloži Klobčar. Fizične osebe lahko vlagajo le prek BTN-sklada, pri katerem je najmanjši priporočen vložek 150 tisoč evrov.

Po poročanju MMC RTV SLO je Nekster platforma, ki omogoča tudi manjšim vlagateljem sodelovanje pri vzajemnem financiranju. “Naša ključna prednost je varnost, saj so vsa sredstva 100-odstotno zavarovana z naprednim varnostnim sistemom. Ta vključuje kreditno zavarovanje, rezervni sklad in dvostopenjski sistem preverjanja podjetij,” razlaga Nejc Apšner iz Neksterja. Na tej platformi lahko vlagatelji začnejo vlagati že z enim evrom, kar omogoča vstop tudi manšim vlagateljem.

Prihodnost vzajemnega financiranja

Lani so pri Neksterju vlagateljem izplačali skoraj pol milijona evrov obresti. “Donosnost se razlikuje glede na strategijo vlaganja. Strategija visokih donosov je v preteklem letu dosegla povprečen letni donos 6,08 odstotka, strategija visoke likvidnosti pa 5,05 odstotka,” pravi Apšner. Ob tem podpirajo tudi financiranje malih in srednje velikih podjetij. “V slovensko gospodarstvo smo do zdaj vložili več kot 500 milijonov evrov, pri čemer je bilo preko platforme vloženih skoraj 200 milijonov evrov.”

Seveda se lahko zgodi, da podjetje, ki prejme financiranje, propade. “Tveganje vedno obstaja, vendar smo v zgodovini Borze terjatev imeli zelo malo takšnih primerov. V takšnih primerih koristimo stvarna zavarovanja, prav tako pa smo povezani s sistemom SISBIZ in bonitetno hišo Dun & Bradstreet, kar nam omogoča boljšo oceno tveganj,” poudarja Hančič Mlinarič.

Portal24; Foto: Pexels

Objava Ali je vzajemno financiranje res varno in donosno? je bila najprej objavljena na Portal24.