Tri bilijone dreves na svetu – številka, ki razkriva veliko več, kot si mislimo

Misli, ki se porodijo ob pogledu na gozd, so pogosto povezane z mirom. Toda za tem občutkom se skriva zgodba, ki jo razkrivajo številke.

Raziskovalci z univerze Yale so pred leti presenetili svetovno javnost z objavo, da na našem planetu raste približno tri bilijone dreves. Ta ocena je združila satelitske posnetke, terenske meritve in statistične modele. Rezultat je pokazal, da je dreves mnogo več, kot so predvidevali prejšnji podatki, a hkrati manj, kot jih je bilo nekoč.

Številka je ogromna, skoraj nepredstavljiva. Tri bilijone dreves pomeni, da je na Zemlji v povprečju 400 dreves na vsakega človeka. A to razmerje hitro bledi, ko pogledamo širšo sliko. Drevesa so osnova življenja. So pljuča planeta, varuhi tal, naravni arhivi podnebnih sprememb. Podatek o treh bilijonih dreves nas ne sme uspavati. Poudarja predvsem dejstvo, da izgubljamo gozdove hitreje, kot jih obnavljamo.

Kako so raziskovalci sploh prišli do številke treh bilijonov?

V preteklosti so ocene o številu dreves temeljile na satelitskih posnetkih, ki niso zajeli vseh gozdnih pasov. Razvoj natančnejših metod je omogočil veliko boljši vpogled v svetovno zeleno pokrajino. Raziskovalci so združili podatke iz osrednjih Amazonk, borealnih gozdov v Rusiji, evropskih gozdnih rezervatov in tropskih deževnih gozdov.

Zemlja ima izjemno raznolike gozdove. Nekateri so neprehodni, drugi poškodovani. V analize so vključili tudi manj opazne gozdne pasove, kot so suh gozdič v Etiopiji ali skriti pasovi mangrov na obalah Azije. S tem je ocena postala celovita.

Metoda je razkrila tudi nekaj drugega. Dreves je bilo nekoč približno 42 odstotkov več. Človek je v zadnjih tisočletjih odstranil približno tri bilijone dreves. Ta podatek pokaže, da številka, ki se danes zdi velika, nikakor ni stabilna.

Drevesa

Zakaj je podatek o treh bilijonih dreves tako pomemben?

Drevo je veliko več kot rastlina. Je del ekosistema, ki nas ščiti pred ekstremi. Gozd uravnava temperaturo, zadržuje vodo, čisti zrak in ustvarja pogoje za življenje živali ter ljudi. Vse to deluje neopazno. Del naravnega ravnovesja je prav v tem, da ga ne opazimo, dokler se nekaj ne poruši.

Izguba gozdov pomeni izgubo naravne zaščite. Tropski gozdovi hladijo atmosfero. Borealni gozdovi vplivajo na kroženje zraka. Evropski gozdovi varujejo tla pred erozijo. Vsako drevo je del verige, ki ohranja stabilno klimo.

Podnebni vpliv dreves

Drevesa skladiščijo ogljik. S fotosintezo pretvarjajo ogljikov dioksid v kisik. To je eden od glavnih razlogov, zakaj so gozdovi ključni v boju proti podnebnim spremembam. Tri bilijone dreves ni le številka. Je dokaz, da Zemlja še vedno premore ogromen potencial za skladiščenje ogljika.

Ker je v slovenščini tisoč milijonov (10⁹) milijarda, v angleščini pa bilijon in naš bilijon (10¹²) je v angleškem sistemu trilijon, povejmo po domače. Strokovnjaki so ocenili, da je na svetu približno 3.040.000.000.000 dreves.

Pomen dreves za življenje ljudi

Človek je odvisen od gozdov na skoraj vseh ravneh. Mesta, ki imajo v bližini gozdove, imajo nižje temperature. Ljudje, ki živijo ob gozdnih območjih, poročajo o boljšem duševnem počutju. V zdravstvu je vedno več programov, ki vključujejo sprehode v gozd kot podporo pri okrevanju.

Drevesa so tudi kulturni simbol. Številni narodi imajo posebne rituale povezane z drevesi. V Sloveniji so nekdaj ob rojstvu posadili drevo. Ta navada se vrača. Drevo je simbol rasti, povezanosti in kontinuitete.

Gospodarski pomen gozdov

Gozdovi niso le vir lesa. So vir gob, medu, zdravilnih zelišč in naravnih surovin. Slovenski gozdovi ustvarjajo pomemben del domačega dohodka. Gozdarstvo in lesarstvo sta panogi, ki se opirata na trajnostno upravljanje. To pa ne pomeni izkoriščanja, temveč razumevanje naravnih ciklov.

Kako hitro drevesa izginjajo?

Čeprav imamo tri bilijone dreves, se številka vsako leto spremeni. Po podatkih mednarodnih organizacij izgubi planet povprečno deset milijard dreves letno. Največja izguba se dogaja v tropskih predelih, kjer so gozdovi pod pritiskom kmetijstva, rudarstva in urbanizacije.

V Evropi se gozdovi širijo, vendar ne z enako pestrostjo, kot so bili nekoč. Monokulturni nasadi se ne morejo primerjati s prvotnim gozdom. Drevesa so sicer številčno prisotna, vendar ekosistemsko šibkejša.

Zakaj številke niso dovolj?

Število dreves samo po sebi ne pove zgodbe o kakovosti gozdov. Gozd, ki ima tisoče dreves, lahko temelji na eni sami vrsti. Takšna struktura je občutljiva. Mešani gozdovi, ki imajo različne vrste, so odpornejši. Zato je pomembno ne le saditi drevesa, temveč saditi prave kombinacije.

Kako lahko posameznik vpliva na prihodnost gozdov?

Ljudje pogosto mislijo, da so gozdovi izven njihovega dosega. Da je to tema, s katero se ukvarjajo države in organizacije. V resnici imajo posamezniki pomembno vlogo. Že majhne navade lahko pomagajo ohranjati gozdove.

Recikliranje papirja neposredno zmanjša potrebo po sečnji. Odgovorno ravnanje v naravi zmanjša tveganje za požare. Izbira lesnih izdelkov iz trajnostnih virov omogoča boljše upravljanje gozdov.

Številne države, vključno s Slovenijo, spodbujajo pogozdovanje. Posamezniki se lahko priključijo akcijam sajenja dreves. Mnogi ljudje se po prvi akciji vračajo vsako leto, ker dobijo občutek, da res nekaj prispevajo.

Otroci so ključni del ozaveščanja

Otroci, ki odraščajo ob naravi, razvijejo spoštovanje do gozdov. Šole in vrtci pogosto organizirajo sprehode in naravoslovne dni. To ni le izobraževanje. Je oblikovanje odnosa do sveta, ki ga bomo nekoč predali naprej.

Število dreves po svetu

Kako bo prihodnost gozdov videti čez desetletja

Podnebne spremembe vplivajo na gozdove po vsem svetu. Temperature naraščajo. Suše so pogostejše. Številne drevesne vrste se selijo proti severu. Nekatere vrste, ki so bile nekoč stabilne, so danes pod pritiskom škodljivcev.

Kljub temu obstaja razlog za optimizem. Znanost omogoča boljše razumevanje gozdnih ekosistemov. Primerne kombinacije vrst, selektivno sajenje in izboljšano upravljanje ustvarjajo bolj odporne gozdove.

Tri bilijone dreves pomeni, da še vedno imamo osnovo, na kateri lahko gradimo. Drevo raste počasi, vendar njegova življenjska doba presega generacije. To nas uči potrpežljivosti. Narava deluje v dolgem ritmu. Ta ritem moramo spoštovati.

Kaj nam tri bilijone dreves povedo o našem planetu?

Številka tri bilijone ni povabilo k sprostitvi. Je opomnik. Drevesa, ki danes stojijo, so rezultat milijonov let razvoja in nekaj desetletij skrbnega upravljanja. Prav tako pa so drevesa, ki so izginila, rezultat kratke človeške zgodovine posegov.

Narava je vztrajna, vendar ne neuničljiva. Čeprav imamo še veliko gozdov, se moramo zavedati, da je njihova stabilnost rezultat našega odnosa. Drevo ni samo naravni vir. Je zaščitnik prostora, ki ga naseljujemo. Je tihi sodelavec našega vsakdana.

Ohranitev gozdov ni ideja, temveč obveznost. Vsako drevo je del zgodbe, ki se nadaljuje dolgo po tem, ko ga ne bomo več gledali. Tri bilijone dreves danes je priložnost. Od nas pa je odvisno, kaj bo ta številka pomenila čez sto let.

Kdaj je idealen čas za postavljanje božičnega drevesa?

Boste v novembru sadili drevesa? To morate vedeti o gnojenju

To so drevesa, ki jih Slovenci najpogosteje sadimo jeseni

Sajenje drevesa na jesen – čas, ko narava sama pomaga

Objava Tri bilijone dreves na svetu – številka, ki razkriva veliko več, kot si mislimo se je pojavila na Vse za moj dan.