Tomaž Slak: Oživljanje mestnih središč

1 day ago 38

ARTICLE AD

V zadnjem obdobju je v Novem mestu je opaziti preporod pri kakovostnih arhitekturnih in urbanističnih ureditvah. Med ključnimi svetovalnimi telesi župana na področju urejanja prostora je Urbanistični svet, ki ga je na pobudo arhitekta doc. dr. Tomaža Slaka ustanovil župan Gregor Macedoni ob nastopu njegovega prvega županskega mandata v letu 2014.

V vašem članku objavljenem v reviji Igra ustvarjalnosti pišete o vlogi in pomenu mestnega arhitekta. ZUreP določa, da lahko župan za čas trajanja mandata, imenuje osebo, ki mu strokovno svetuje v zadevah urejanja prostora in skrbi za celostno politiko prostorskega razvoja občine. Kakšne so vaše izkušnje v tej neformalni vlogi mestnega arhitekta, ki jo v Novem mestu opravljate že zadnjih 10 let?

Začelo se je že 2010, ko je Gregor Macedoni prvič kandidiral za župana in me je prosil, če bi mu za predvolilno kampanjo pomagal oblikovati vizijo razvoja mesta. Razmišljal sem kje so kritične točke, kje so največji problemi in kako usmeriti nadaljnji razvoj. Na naslednjih volitvah je bil župan izvoljen in dobil mandat in takrat smo morali prijeti stvari v roke. Dogovorili smo se, da funkcijo mestnega arhitekta ne bo zasedel posameznik, temveč bo oblikovana kot urbanistični svet (US), ki je svetovalno telo župana. Koncept izhaja iz prepričanja, da ena oseba ne more zadostno pokriti vseh področij, zato je širši tim z raznolikimi znanji in pogledi bolj smiseln. Skupaj tvorijo kolektivni institut »mestnega arhitekta«. V prvih letih so se srečanja z županom odvijala tedensko, kar je omogočilo oblikovanje vizije razvoja občine skupaj z občinsko upravo. Sčasoma se je pogostost srečanj zmanjšala, saj je občinska uprava pridobila znanja za samostojno reševanje manj kompleksnih vprašanj. US se sedaj sestaja po potrebi in na pobudo župana ob specifičnih prostorskih dilemah ali strateških projektih. Še vedno pa je komunikacija med občino in mano, kot predsednikom US stalna. Brez zgrajenega zaupanje skozi čas, to ne bi dobro delovalo. Z županom sva namreč pogosto na nasprotni strani. Sam vedno opozarjam na neurejene dele, ki se bi jih bilo treba lotiti in kažem vzore s tujine. On pa je realen, na razpolago ima omejen proračun, vse je treba spraviti skozi občinski svet. Za izpeljavo projektov se pač mora vse poklopit, kar ni enostavno. Sem pa vesel, da smo vodstvo občine in občane uspeli v teh letih še bolj prepričati, da je prostor dragocena dobrina v katerega se splača vlagati in ga varovati.

2016 Prenova mestnega jedra v Novem mestu – ATELIERarhitekti, foto: M.Kambič

Kakšne so bile prioritetna področja urejanja ob začetku delovanja US?

Opazili smo, da se je takrat življenje iz središča mesta začelo umikati. Z novimi nakupovalnimi centri in obvoznicami na obrobju se je fokus preusmerjal tja. Osrednja akcija je bila zato usmerjena v prenovo središča, da se mesto obrne navznoter, da se uredi Glavni trg s čimer zgradiš identiteto. Potem greš naprej proti robovom. Prenova Glavnega trga je bila velik uspeh, do katerega pa ne bi prišlo, če ne bi bilo toliko vloženo v komuniciranje. Kot predsednik US sem imel nalogo, da prevzamem komunikacijo z vsemi različnimi deležniki in interesnimi skupinami. S komuniciranjem pravzaprav največ narediš in ne deluješ kot avtoriteta, ki nekaj ukaže z vrha. Ljudje tega ne marajo. Radi imajo pogovor, želijo biti slišani. Skozi pogovor lahko usmeriš njihov fokus tja, kjer je potreben. In tako bodo imeli občutek, da so sami predlagali dobro idejo.

V zadnjih desetih letih je bilo v MONM organiziranih veliko število javnih arhitekturnih natečajev. Več zmagovalnih rešitev je bilo nato nagrajenih – npr. Zlati svinčniki in Plečnikova medalja za odlično izvedbo. Poleg arhitekturnih del izstopa tudi urbanistični projekt kot je Ureditev romskega naselja Brezje-Žabjak. Kako pristopate h kompleksnim nalogam?

Pri natečajih je tako, da je imelo Novo mesto še do leta 2015 velik odpor do tega zaradi dveh slabih izkušenj. Vložiti je bilo treba veliko truda v prepričevanje, da je natečaje vredno izvajati. Ko je natečaj za ureditev javnih mestnih površin izvrstno uspel, je tudi oblast videla, da natečaj ni samo finančna izguba. Župan je kmalu zatem to začel spodbujati in zdaj praktično vsako leto razpišemo kakšnega. Počasi smo zgradili zaupanje. Trajalo je leta, ne smeš obupati takoj. Sedaj včasih tudi pri manjših nalogah naredimo natečaj, čeprav to ni zakonsko obvezno. Rezultat so kvalitetne rešitve, ki so prepoznane tudi v strokovnih krogih.

Glede ureditve romskega naselja gre za zelo specifično zadevo, saj so velike težave z integracijo v slovensko družbo poleg ostalih konfliktov med romsko populacijo in občani. Osebno stojim na stališču, da zgolj izobraževanje in spodbujanje lahko te ljudi približa našemu načinu življenja, sicer bomo vedno na dveh bregovih. Občina se jim je poskušala nekoliko približat z urejanjem tega prostora. Da oni vidijo ponujeno roko. Zgradili smo nove objekte in nastal je kontakt med občinskimi predstavniki in romsko skupnostjo. Slišim komentarje, da je bil to stran vržen denar, vendar mislim, da je na to treba gledati generacijsko in bodo ta trud in vložek bolj cenile šele naslednje generacije.

2023 Štukljeva brv v Irči vasi – Štukljeva brv – Budja in Budja arhietkti + Pipenbaher inženirji, foto: M.Kambič

Aktivni ste tudi znotraj Društva arhitektov Dolenjske in Bele krajine. Kakšen je doprinos takšnega društva, ki povezuje arhitekte in druge strokovnjake z regije k družbi?

Čeprav delovanje društva morda deluje skromno, pa je to na dolgi rok pomembna nevladna organizacija. Že dlje časa organiziramo bienalno razstavo Odkrita arhitektura izvedenih projektov članov, ki ima dober odziv meščanov. Razstave postavljamo v javni prostor in tako bližamo kulturo arhitekture med širšo javnost. Izdajamo tudi publikacije ob razstavah, kot je zadnja Dialog Generacij o delu oblikovalca Petra Simiča in arhitekta Boruta Simiča. Med aktivnimi člani je npr. Natalija Zanoški, ki z njenim društvom Est=etika izvaja različne urbane projekte in akcije.

Odnos med MONM in društvom arhitektov je sicer toplo hladen. Društvo lahko deluje bolj idealistično, medtem, ko mora občina delovati realistično. Občina njihovo delovanje vseeno podpira tudi s finančnimi sredstvi preko različnih razpisov in podporo pri organizaciji bienalne razstave. Sam poskušam biti posrednik med obema institucijama, saj vidim, da te mehke aktivnosti nato vplivajo tudi na ljudi. Tudi oni sami potem na lastnih projektih, na svojih dvoriščih začnejo razmišljat, da sta javni prostor in urejenost grajenega okolja pomembna. Razstave arhitekturnih del, delovanje društev, vključevanje javnosti v procese – vse to skupaj je pomembno in prispeva k splošnemu ozaveščanju.

2023 Bazen Češča vas – ENOTA, foto: M.Kambič

Dotaknimo se še teme urbanističnega razvoja v manjših občinah. Imate izkušnje z izvedbo prostorskih delavnic s študenti. Kakšne usmeritve bi lahko država lahko sprejela na tem področju?

Manjše občine se pri prostorskem načrtovanju soočajo z omejitvami, zlasti zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov in posledično tudi zaščite pred premočnimi interesi kapitala. S študenti UL FA smo delali prostorske delavnice v več okoliških občinah: Občine Straža, Mirna Peč, Otočec, Črnomelj, Semič, Dolenjske Toplice. Dobro sem lahko spoznal ustroj na teh manjših občinah. Če imajo redno zaposlenega enega arhitekta ali urbanista je to že veliko, veliko pa jih tovrstnega strokovnjaka sploh nima. Zakonsko določilo, da mora imeti vsaka občina občinskega urbanista je lahko doseženo zgolj na papirju. Pri majhnih občinah bi bilo smiselno zadevo organizirati drugače in prenesti določene naloge urbanističnega načrtovanja in upravljanja na regionalni nivo. Nekateri segmenti, npr. komunalna služba, parkirišča in podobno, se na nek način že izvajajo za širšo regijo skozi skupno občinsko upravo, saj niso rentabilni, če jih dela vsaka občina zase, zato se službe združujejo. Ali je tudi prostor tak segment? Rekel bi, da je. Morda bi preko tega prišli do regionalnega urbanističnega sveta, centra ali inštituta, ki bi pokrival tudi manjše občine v regiji in s tem zagotavljal celovito, poenoteno urejanje prostora.

Pogovarjal se je: Jernej Markelj
Foto: Jana Jocif

Pregled razpisanih natečajev in pridobljenih arhitekturnih nagrad v okviru MONM v zadnjem obdobju

PRIZNANJA IN NAGRADE
2014 Strokovne podlage za južni del Novega mesta – Atelje Ostan Pavlin; Zlati svinčnik za odlično izvedbo 2017
2018 Ureditev romskega naselja Brezje-Žabjak – ACER d.o.o, J. Hudoklin s sodelavci: Zlati svinčnik 2023 za področje prostorskega načrtovanja
2019 Velodrom in atletska dvorana – Marjan Zupan; Zlati svinčnik 2023
2023 Bazen Češča vas – ENOTA;
Zlati svinčnik 2023
2023 Štukljeva brv v Irči vasi – Štukljeva brv – Budja in Budja arhietkti + Pipenbaher inženirji; Zlati svinčnik 2023 ter 2024 Plečnikova medalja
2023 Pokopališče Srebrniče – Vodopivec, Gabrovec, Ogrin, Gazvoda;
Patinasti svinčnik 2023

NATEČAJI
2016 Prenova mestnega jedra v Novem mestu – ATELIERarhitekti
2017 Brv Irča Vas – Jereb in Budja arhitekti + Pipenbaher inženirji
2017 Most čez Krko na novi štiripasovni cesti – 3biro + Pipenbaher inženirji
2018 Brv in kolesarska pot Loka-Kandija – ATELIERarhitekti + PONTING – Pipenbaher inženirji
2019 Bazenski kompleks Češča vas – Enota
2020 Stanovanjsko poslovni objekt NT6 V Novem mestu – Arhitekti Počivašek Petranovič
2021 Most čez Krko na obvoznici NM – ATELIERarhitekti + Pipenbaher inženirji
2024 Prizidava Zdravstvenega doma Novo mesto – ATELIERarhitekti
2024 Urbani park Loka v Novem mestu – ATELIERarhitekti
2025 Regionalno središče za zaščito, reševanje in pomoč Novo mesto – BAX Studio
2025 Polnilni park velikih moči Novo mesto – Materra

Pregled razpisanih natečajev in pridobljenih arhitekturnih nagrad v okviru MONM v zadnjem obdobju

Vas zanima še več vsebin, posvečenih urbanizmu? Naročite se a Outsider in nam pomagajte okrepiti ekipo strokovnih sodelavcev.

Vsebine na spletnem portalu outsider.si se razlikujejo od vsebin v tiskani reviji Outsider. Z naročilom na revijo prejmete skrbno pripravljene vsebine in omogočite raznoliko ustvarjanje ekipe sodelavcev Outsiderja.

Hvala.

Celoletna naročnina

Read Entire Article