Kako digitalne navade vplivajo na pozornost in spomin

Da, preveč tehnologije lahko vpliva na delovanje možganov, predvsem na pozornost, sposobnost zbranosti, spomin in uravnavanje spanja. Vpliv ni univerzalen in ni vedno negativen; odvisen je od načina uporabe, starosti posameznika in tega, kaj tehnologija nadomešča. Možgani se ne “pokvarijo”, temveč se prilagodijo vzorcem, ki jih ponavljamo. Prav zato vprašanje ni, ali tehnologija vpliva, temveč kako močno in v katero smer.

Zakaj digitalna tehnologija sploh vpliva na možgane?

Možgani so izjemno prilagodljiv organ. Nevroznanost to opisuje s pojmom nevroplastičnost, sposobnostjo možganov, da spreminjajo svoje povezave glede na izkušnje. Digitalne naprave ponujajo hitro menjavanje dražljajev, kratke vsebine in pogoste prekinitve, kar možgane uči stalnega preklapljanja pozornosti.

Foto: Stalno preklaplanje na telefonu

Vsako obvestilo ali nova vsebina sproži kratek občutek nagrade. To samo po sebi ni škodljivo, vendar lahko ob ponavljanju utrdi navado, da možgani težje zadržijo pozornost na eni sami nalogi. Posledica ni “poškodba”, temveč prilagoditev okolju, v katerem prevladuje hitrost in fragmentacija informacij.

Kdaj uporaba tehnologije postane problematična?

Tehnologija postane problem takrat, ko začne izrinjati dejavnosti, ki so za možgane nujne: spanje, gibanje, neposreden socialni stik in obdobja brez zunanjih dražljajev. Raziskave kažejo, da so otroci in mladostniki bolj ranljivi, saj se njihovi možgani še razvijajo, zlasti področja, odgovorna za samonadzor in dolgoročno načrtovanje.

Pri odraslih se vpliv pogosto kaže drugače: v občutku mentalne razpršenosti, utrujenosti, težavah s koncentracijo ali v nemiru, ko ni dostopa do telefona. Pomembno je poudariti, da ni odločilna zgolj količina časa pred zaslonom, temveč kakovost rabe. Ura poglobljenega dela na računalniku nima enakega učinka kot ura nenehnega preskakovanja med aplikacijami.

Ali drži, da tehnologija uničuje pozornost?

Ne. Pogosta trditev, da tehnologija “uničuje” pozornost, je poenostavitev. Pozornost se ne izgubi, temveč se spremeni. Možgani postanejo učinkovitejši pri hitrem zaznavanju in odzivanju, manj pa pri dolgotrajnem fokusu.

To pomeni, da je težava kontekstualna. V okoljih, kjer je potrebna hitra reakcija, so takšne prilagoditve lahko koristne. Pri učenju, branju ali kompleksnem razmišljanju pa postanejo ovira. Nevroznanstveniki opozarjajo, da možgani potrebujejo tudi obdobja tišine, v katerih se utrjuje spomin in uravnava čustveno ravnovesje.

Foto: Nevroznanstvenik

Kaj če tehnologijo uporabljamo zavestno in omejeno?

Takrat učinki niso nujno negativni. Digitalna orodja lahko delujejo kot kognitivna podpora: omogočajo dostop do znanja, učenje novih veščin in reševanje problemov. Razlika je med pasivno potrošnjo vsebin in aktivno uporabo, kjer posameznik tehnologijo uporablja z jasnim ciljem.

V praksi to pomeni preproste, a dosledne odločitve: izklop nepotrebnih obvestil, čas brez zaslonov pred spanjem in ločevanje med delom ter prostim časom. Ne gre za zavračanje tehnologije, temveč za njeno prilagoditev načinu delovanja človeških možganov.

Kaj pravijo strokovnjaki o vplivu tehnologije na možgane?

Nemški psihiater in nevroznanstvenik že več let opozarja, da pretirana in zgodnja digitalna izpostavljenost lahko vpliva na razvoj pozornosti in samoregulacije, zlasti pri otrocih. Poudarja pomen izkušenj iz resničnega sveta, gibanja, igre in neposrednega socialnega stika, za zdrav razvoj možganov.

Kanadsko-ameriški nevroznanstvenik poudarja, da tehnologija sama po sebi ni problem. Po njegovih besedah naprave predvsem ojačajo obstoječe navade. Stalno prekinjanje dela z obvestili povečuje kognitivno obremenitev in stres, kar dolgoročno vpliva na zbranost.

Tudi World Health Organization se izogiba poenostavljenim sodbam. Ne govori o škodljivosti tehnologije kot take, temveč o tveganjih pretirane rabe in poudarja pomen uravnoteženega življenjskega sloga.

Kakšen je lokalni kontekst v Sloveniji in EU?

V Sloveniji na to vse pogosteje opozarja tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki v svojih gradivih izpostavlja, da dolgotrajna raba zaslonov ni “samo navada”, ampak se lahko pri mladih pozna precej konkretno, pri kakovosti spanja, dnevni utrujenosti in višji psihični obremenitvi. Težava ni nujno sam telefon, ampak kombinacija: pozna uporaba, stalna dosegljivost, vsebine, ki držijo možgane v pogonu, in občutek, da moraš biti ves čas “na tekočem”.

Foto: Stalna dosegljivost

V praksi to pomeni priporočila za šole glede uporabe telefonov in več poudarka na ravnovesju med digitalnimi in nedigitalnimi dejavnostmi. Cilj ni omejevanje zaradi tehnologije same, temveč zaščita kognitivnega in duševnega zdravja.

Kaj to pomeni za posameznika?

Vprašanje ni, ali tehnologija vpliva na možgane, vpliva, tako kot vsako okolje, v katerem živimo. Ključno je, ali posameznik ohranja nadzor nad načinom uporabe. Ko so namen, čas in meje jasni, tehnologija ne osiromaši možganov, temveč jih lahko dopolni. Težave se začnejo tam, kjer zasloni nadomestijo spanje, zbranost in neposreden stik, temeljne pogoje za zdravo delovanje možganov.

Pripravil: J.P.

Vir: WHO, NIMH, Harvard Health Publishing, Stanford Medicine, EU JRC, Nature Neuroscience, Pexels

The post Kako digitalne navade vplivajo na pozornost in spomin first appeared on NaDlani.si.