5 hours ago
14
ARTICLE AD
Referendum je padel – a kdo je v resnici odločal? Starostna sestava volivcev razkriva tisto, česar rezultati ne povedo
V nedeljo, 11. maja 2025, je Slovenija šla na referendum. A čeprav se je zdelo, da gre zgolj za odločitev o dodatku k pokojnini za umetnike – je bil v ozadju precej večji razkol. Generacijski.
Zakon, ki bi uvedel poseben dodatek za izjemne dosežke na področju umetnosti, je padel – in to brutalno. Proti jih je bilo kar 92,52 %, kar pomeni več kot 403 tisoč glasov, kažejo podatki Državne volilne komisije (DVK). A tu je še en podatek, ki ga ne gre prezreti: udeležba je bila zgolj 25,93 %. Ravno prav za zavrnitev zakona – in dovolj nizka, da sproži vprašanja o tem, kdo sploh še odloča v tej državi.
Kdo je šel na volišča? Namig: ne študenti, ne mlade družine
Poglejmo v številke. Med volivci so – ponovno – močno prevladovali starejši. V nesorazmerju, ki ne bi smel biti več presenečenje. Po analizi udeležbe po starostnih skupinah, ki jo je objavil na družbenem omrežju Zoran Stevanović (Resni.ca), je bilo stanje naslednje:
- 61–80 let: največ kljukic. Kar 21.
- 81+ let: takoj za njimi – 24 glasov.
- 46–60 let: tudi visoka udeležba – 17.
- 31–45 let: opazno manj – 14.
- 18–30 let: komaj 3. Trije. Od vseh.
To naj bi bil dejanski vzorec, zabeležen med opazovanjem udeležencev v enem izmed volišč. Lokalno? Morda. A verjetno precej reprezentativno.
Vir: FB“Mladi očitno verjamejo, da so volitve nekaj, kar se jih ne tiče. Kar je tragično – ker potem odločajo tisti, ki ne bodo več dolgo nosili posledic,” je za Delo že pred leti dejal analitik javnega mnenja.
Starejši odločajo, mlajši se pritožujejo. Zakaj?
Tudi tokrat so družbena omrežja po zaprtju volišč preplavili zapisi – in ne, niso bili od tistih, ki so dejansko glasovali. Mladi, ustvarjalci, študenti – večina jih je ostala doma. Kar je v tem primeru pomenilo, da so odločitev prepustili drugim. “Spet ste pustili, da o umetnosti odločajo tisti, ki je nikoli niso marali,” je zapisal kulturnik in nekdanji direktor Motovile.
To nas pripelje do jedra problema: generacijski razkorak. Ni le stvar preferenc, ampak popolne odsotnosti enega dela populacije pri odločanju. In to ima posledice.
To ni nov pojav.
Leta 2017, ob referendumu o zakonu o drugem tiru, je bil vzorec podoben. Največja udeležba? Starejši od 60 let. Najmanjša? Mladi med 18 in 30 – komaj 19 odstotkov. In medtem ko je marsikdo dvignil glas, se številke niso spremenile. Še danes ne.
Kaj lahko naredimo? Malo. A dovolj, če začnemo zdaj.
Politične stranke se tega zavedajo – a redke ukrepajo. Civilna družba je nekaj poskusila, toda učinek je bil skromen. Večinoma ostane pri kampanjah tipa »#pojdiVolit«, ki na TikToku sicer zberejo všečke, a ne prepričajo množice.
Ključ? Vključevanje mladih v vse faze odločanja. Od pisanja zakonov do javnih razprav. Ne le pasivna vloga gledalcev, ampak aktivna – tudi (in predvsem) pri temah, ki niso očitno »mladinske«. Umetnost, stanovanja, pokojnine, zdravstvo – vse to je tudi njihovo.
»Ne moremo pričakovati, da bodo mladi kar skočili na volišča, če jih sistem ves čas ignorira,« opozarja režiserka, ki je pogosto glasna kritičarka odnosov do kulture v Sloveniji.
Kako bo naslednjič?
Rezultati nedeljskega glasovanja niso le odraz mnenja do zakona o umetniških pokojninah. So ogledalo, ki pokaže, kako zelo neuravnotežen je naš demokratični proces, ko gre za starost volivcev. Mladi? Ne pridejo. Starejši? Pridno pridejo. In odločijo.
To ni teorija. To so dejstva. In če se vprašamo, ali je to pravično – je naslednje vprašanje še težje: Bo prihodnjič kaj drugače?
Morda. Če bomo o tem začeli govoriti že danes.
Vir: DVK, 24ur.com, Žurnal24, Delo, Radio Slovenija
Pripravil: N. Z.
The post Tole je starostna skupina, ki je odločila usodo slovenskih umetnikov. Ste del nje? first appeared on NaDlani.si.
English (US)