ARTICLE AD
V domačih vrtovih, na robu travnikov in ob ograjah, še vedno raste rastlina, ki so jo naše babice vsakodnevno uporabljale. Ni bila le del kuhinjske lekarne, temveč celovit odgovor na številne tegobe. Od prebavnih težav do lepotnih ritualov. Danes je skoraj pozabljena, čeprav ima še vedno enako moč, kot takrat, ko jo je stara mama zjutraj natrgala v predpasnik in iz nje skuhala čaj.
Skrivnost, ki je ostala v senci sodobne kozmetike
Gre za ognjič, živo oranžno sonce vrta, ki je nekoč pomenil veliko več kot le okras. Zdaj se vrača. Ne kot muha enodnevnica med superživili, temveč kot preverjeno, večnamensko zelišče, ki zdravi, neguje in ščiti.

Ognjič v starem vrtu
Skromen videz s presenetljivo močjo
Ognjič (Calendula officinalis) sodi med tiste rastline, ki jih ne moreš spregledati. Njegove cvetne glavice žarijo v oranžni ali rumeni barvi, steblo pa je nežno kosmato in prijetno na otip. Ni zahteven za vzgojo in uspeva skoraj povsod, kar je verjetno tudi razlog, da ga najdemo na skoraj vsakem starem vrtu.
Naše babice so gojenje ognjiča pogosto razumele kot nujo. Vedno je bil prisoten – ob robu gredice, med krompirjem, celo v bližini piščančje ograde. Včasih se je zdelo, da brez njega ni pravega vrta. In res – bil je srce domače zeliščne lekarne.
Zakaj so mu zaupale skoraj vse?
Razlog je preprost. Ognjič ima protivnetno, protibakterijsko in protiglivično delovanje. Hkrati deluje blago pomirjevalno in spodbuja celjenje kože. Vse to v eni sami rastlini. Če je bil otrok prehlajen – ognjičev čaj. Če se je kdo urezal – ognjičevo mazilo. Če je koža razpokala – ognjičeva krema.
Čaj, ki je dišal po otroštvu
Preprosta priprava in učinkoviti učinki
V starih hišah je bil ognjičev čaj nekaj vsakdanjega. Ženske so ga pripravljale za čiščenje telesa, moški so ga pili proti želodčnim težavam, otrokom so ga dajali pri gripi. Recept je bil vedno enak – žlička posušenih cvetnih lističev, skodelica vrele vode in počitek pod volneno odejo.
Ognjičev čaj pomaga pri prebavi, blaži vnetja v ustni votlini, deluje kot naravni antiseptik in hkrati pomirja želodec. Tudi danes ga uporabljajo ljudje, ki iščejo naravno pomoč pri refluksu, gastritisu in razdraženi sluznici.
Zelišče za ženske težave
Posebno mesto je ognjič imel v ženskem zdravstvu. Babice so ga priporočale pri težavnih menstruacijah, za lajšanje krčev, pa tudi kot podporo po porodu. Iz ognjiča so kuhale sedeče kopeli, ki so pospešile celjenje in ublažile bolečino.
Krema, ki ni dišala po kemiji
Ognjič kot čudež za kožo
Največje bogastvo ognjiča pa se skriva v njegovi uporabi za nego kože. Z ognjičem so mazali vse, od otroških ritk do razpok na petah. Zmešali so ga z domačo svinjsko mastjo ali z olivnim oljem in nastalo je mazilo, ki je v resnici pomagalo.
Ognjičeva krema deluje protivnetno, mehča kožo, spodbuja obnavljanje in celi rane. Je nežna, ne peče in ne draži, zato je bila včasih prva izbira, preden so sploh pomislili na lekarno.
Recept naših babic
Najbolj osnovni recept ognjičevega mazila je vključeval dve sestavini – ognjič in mast. V kotličku so najprej raztopili mast, nato pa vanjo počasi vmešali sveže cvetove ognjiča. Po nekaj minutah kuhanja so mešanico precedili skozi gazo in pustili, da se strdi. Shranjevali so jo v temnih stekleničkah ali emajliranih lončkih.
V sodobnih različicah se uporablja kokosovo olje, čebelji vosek in vitamin E, a babičina verzija ostaja najbolj avtentična. Preprosta in učinkovita.
Lepotna skrivnost, ki ne stane veliko
Naravna nega brez embalaže
V času, ko je vsaka krema z napisom anti-aging več kot deset evrov, se zdi ideja, da nekaj oranžnih cvetov lahko nadomesti celotno kopalniško polico, skoraj radikalna. Ognjič pa ni le vlažilec. Deluje protivnetno, pomirja rdečico in pomaga pri aknah. Zato ga številne sodobne blagovne znamke vključujejo v naravno kozmetiko.
Ognjičeva voda je bila nekoč osnova za čiščenje obraza. V starem kmečkem umivalniku je babica imela steklenico z ognjičevo tinkturo, razredčeno z vodo. Po pranju je koža zadišala po svežini, brez umetnih parfumov in brez silikonskega sijaja.
Zelišče za poletne dni
Ognjič ni samo zimski pomočnik. V poletnih mesecih blaži opekline, pike insektov in celo manjše sončne poškodbe. Vzamemo ga lahko tudi na kampiranje – sveže liste zmečkamo in položimo na ranjeno mesto, saj deluje kot naravni obkladek.
Ognjič v kulinariki
Uporaba v kuhinji
Čeprav je poznan kot zdravilna rastlina, ima ognjič tudi svoje mesto v kulinariki. Njegovi cvetni listi se lahko uporabljajo kot naravno barvilo, zamenjava za žafran, ali preprosto kot estetski dodatek solatam in juham.
Ognjič nima močnega okusa, zato se lepo ujame z drugimi zelišči. Zaradi svoje barve pa je priljubljen v zeliščnih maslih in domačih sirovih namazih. Včasih so ga sušili in ga pozimi zmešali s kamilicami, meto in koprivo za domači čaj.
Ognjičevo olje
Za pripravo olja za kuhanje z blagimi zdravilnimi učinki je ognjič odlična izbira. Cvetove namočimo v kakovostno hladno stiskano olje (npr. olivno ali sončnično) in pustimo na soncu od tri do šest tednov. Nato precedimo in uporabimo za prelive, marinade ali kot osnovo za mazila.
Gojenje ognjiča v domačem vrtu
Idealna rastlina za začetnike
Ognjič je nezahtevna rastlina. Uspeva na sončnih legah in ne potrebuje veliko vode. Se sam zaseje, kar pomeni, da bo vsako leto znova vzklil, tudi če pozabimo nanj. Raste v gredicah, cvetličnih lončkih, ob ograjah in celo med zelenjavo, saj odvrača škodljivce.
Sadimo ga lahko že spomladi, pobiramo pa od junija do oktobra. Cvetne glavice obiramo v sončnem vremenu in jih takoj sušimo v senci. Posušeni cvetovi ohranijo barvo in zdravilne lastnosti, če jih hranimo v steklenih kozarcih ali papirnatih vrečkah.
Kombinacija z drugimi rastlinami
Ognjič se odlično ujema z baziliko, timijanom in rožmarinom. V vrtnem načrtu ga pogosto sadimo med zelenjavo, saj odganja listne uši in pomaga pri ohranjanju zdravja paradižnika in solate. Poleg tega privablja čebele in druge opraševalce, kar je še en razlog, zakaj bi moral rasti v vsakem vrtu.
Vrnitev k preprostosti
Kaj nas ognjič danes še lahko nauči
Med poplavo izdelkov za kožo, prehrano in zdravje, se pogosto znajdemo izgubljeni med etiketami in reklamami. Ognjič nas spomni, da marsikaj, kar iščemo v dragih embalažah, v resnici zraste le nekaj korakov stran.
Ne potrebuje certificiranega porekla, ne pride iz tujine in ne potrebuje prevoda. Je naš, domač, dostopen in predvsem učinkovit. In to brez stranskih učinkov.
Zelišče z dušo
Ognjič ostaja povezava z naravo, z dediščino in z občutkom, da imamo nekaj resnično svojega. Čeprav ga danes kupujemo v obliki kreme ali tinkture, pa ostaja isto zelišče, ki ga je babica nabrala za ograjo, zjutraj, še v copatih.
Objava To zelišče so babice uporabljale za vse, od čaja do sijoče kože se je pojavila na Vse za moj dan.