To hrano jemo vsak dan, a dokazano vodi v raka, demenco in bolezni srca, tu so podrobnosti

1 hour ago 15

ARTICLE AD

Nova globalna analiza je razburila javnost. Živila, ki jih uživamo vsak dan, pogosto brez vsakršnega razmisleka, imajo veliko bolj škodljive učinke, kot smo si predstavljali. Ena največjih prehranskih raziskav do zdaj je prišla do jasnega zaključka. Ultra-predelana hrana in nekatera običajna živila, ki jih jemljemo za samoumevna, niso le “premalo zdrava”, temveč predstavljajo resno in dokumentirano grožnjo zdravju.

Zakaj je ultra-predelana hrana postala ena največjih zdravstvenih groženj današnjega časa

Ultra-predelana hrana (UPF) je danes temelj prehrane velikega dela sveta. Najdemo jo povsod, v pekarnah, kioskih, avtomatih, šolah in trgovinah. Sestavljajo jo sladkorji, nasičene maščobe, umetna olja, barvila, emulgatorji, ojačevalci okusa in kemijski dodatki, ki jih doma ne bi nikoli uporabili. Ustvarjena je za hitro potrošnjo, močan okus in minimalne stroške, ne za zdravje.

Nova obsežna analiza, objavljena v reviji The Lancet, je združila 45 let podatkov in pokazala, da že majhen porast deleža UPF v prehrani pomembno poveča tveganje za razvoj raka, demence, srčno-žilnih bolezni in številnih kroničnih stanj. Pri raku debelega črevesa in raku dojke je povezava še posebej izrazita, saj ultra-predelana hrana spodbuja vnetne procese, ki predstavljajo ugodno okolje za nastanek tumorskih celic.

zdravnik pripravlja naravna zdravila proti raku

Kaj znanost pravi o povezavi med hrano, rakom, demenco in srčnimi boleznimi

Znanstveniki so ugotovili, da ultra-predelana hrana vpliva na telo na več ravneh hkrati. Pri možganih povzroča t. i. tiha vnetja, ki počasi, brez bolečine in brez opozoril, poškodujejo živčne celice. To se sčasoma kaže kot oslabljen spomin, motnje koncentracije, mentalna meglica in večje tveganje za demenco. Raziskava na več kot deset tisoč ljudeh je pokazala, da lahko takšna prehrana poveča tveganje za upad kognitivnih sposobnosti že v nekaj letih.

Pri srcu se tveganje še poveča. Ljudje, ki redno uživajo ultra-predelano hrano, imajo več možnosti za nastanek visokega krvnega tlaka, zamašenih žil, srčnega infarkta in možganske kapi. Ena od največjih ameriških raziskav je pokazala, da je tveganje za srčno-žilne dogodke pri največjih uživalcih UPF kar petdeset odstotkov višje. Ko pogledamo kombinacijo vplivov na črevesje, hormonsko ravnovesje, metabolizem in imunski sistem, postane jasno, zakaj strokovnjaki opozarjajo, da to ni več “neškodljiva udobna hrana”, ampak resna javnozdravstvena težava.

Zakaj so ocvrti prigrizki in predelano meso med najnevarnejšimi izbirami

Poletni čas je čas žara, pice, krompirčka in sladkih prigrizkov. Ta živila so sicer okusna in močno povezana z druženjem, a nutricionistke Catherine Gervacio, Shelly Balls in onkolog dr. Donald Barry Boyd opozarjajo, da lahko prav ta gospodinjska klasika, če jo uživamo pogosto, poveča tveganje za različne vrste raka, od raka ustne votline in želodca do raka črevesja in jeter.

Ocvrt krompirček in druga ocvrta hrana nista problematična samo zato, ker vsebujeta veliko maščob, temveč predvsem zaradi načina priprave. Pri cvrtju pri zelo visokih temperaturah nastaja akrilamid, spojina, ki ima po številnih raziskavah karcinogene lastnosti. Pomfrit nekajkrat na mesec ni grožnja, a ko postane dnevna rutina, se v ozadju počasi kopiči tveganje, ki ga ni mogoče prezreti.

Še bolj nevarno je predelano meso, hrenovke, klobase, slanina, šunka in drugi suhomesnati izdelki. Zaradi nitratov, konzervansov in kombinacije soli ter maščob jih je Svetovna zdravstvena organizacija uvrstila med dejavnike, ki dokazano povečujejo tveganje za raka debelega črevesa. Ključni problem ni občasna porcija, temveč redna in pogosta uporaba. Tudi prigrizki, kot so čips, krekerji in drugi industrijski izdelki, imajo svojo temno plat. Prehransko so skoraj prazni, energijsko pa bogati, kar vodi v pridobivanje telesne teže, debelost in hormonske motnje. Debelost pa je eden najmočnejših napovednikov za razvoj raka dojke, trebušne slinavke in raka debelega črevesa.

Rdeče meso, predvsem govedina, svinjina in jagnjetina, pri dolgoročno pogostem uživanju spodbuja kronična vnetja in lahko vodi do nastanka spojin, ki poškodujejo DNK. Znanstveniki priporočajo, da rdeče meso na jedilniku postane izjema, ne pravilo, ter da ga nadomeščamo z ribami, perutnino, stročnicami in oreščki.

Kako lahko že majhna sprememba zmanjša tveganje za najtežje bolezni

Zdravniki svetujejo preprosto pravilo: čim več hrane, ki ima prepoznavne, naravne sestavine, in čim manj izdelkov, ki so sestavljeni iz dolgih seznamov aditivov. Doma pripravljena hrana, tudi preprosta ima večjo zaščitno moč kot deset “dietnih” industrijskih izdelkov skupaj. Slovenija pri teh navadah žal ni izjema. Otroci in najstniki pri nas zaužijejo bistveno več sladkih pijač, ocvrtih jedi in predelanih prigrizkov, kot je priporočljivo, kar se že odraža v porastu debelosti, zgodnjih hormonskih motnjah in težavah s koncentracijo. A prav pri najmlajših lahko že majhna sprememba, manj prigrizkov, manj sladkanih pijač, več sveže hrane naredi pomembno razliko.