Migracija: rak rana evropske politike?

Evropska komisija je ta mesec objavila svoje prvo letno poročilo o azilu in migracijah – “Annual Asylum and Migration Report”. To poročilo razvršča države članice v tri kategorije: tiste, ki so „pod migracijskim pritiskom“, tiste ki so „v tveganju pred migracijskim pritiskom“ in tiste, ki so „izpostavljene pomembni migracijski situaciji“. – europarl.europa.eu+2European Commission+2

In katere države EU že klonijo pod migracijskim pritiskom?

Dokument opredeljuje Španijo, Italijo, Grčijo in Ciper kot tiste evropske države, ki so “pod največjim migracijskim pritiskom”, skladno s tem pa predlaga pot po kateri bi rešili to krizo azilantov, saj so številke skrb vzbujajoče.

Države, ki so pod največjim migracijskim pritiskom imajo pravico (in potrebo) do oblik solidarne pomoči: ta pomoč bo urejena preko novega mehanizma, imenovanega “Annual Solidarity Pool”.  – europarl.europa.eu+2europarl.europa.eu+2

Preostale države članice – razvrščene kot države “v tveganju” ali “s pomembno migracijsko situacijo” – morajo prispevati k solidarnosti. To lahko storijo na različne načine: sprejmejo določen delež prosilcev za azil (kar pomeni, da azilante/migrante realno preselijo), ali pa plačajo nadomestilo (približno 20.000 € za vsako osebo, ki je ne preselijo), ali pa ponudijo “operativno podporo” (finančno ali z osebjem) državam pod pritiskom.- euronews+2europarl.europa.eu+2

To utira pot premestitvi prosilcev za azil v druge države članice EU pa vendarle je mehanizem nov. To v praksi pomeni, da bo veliko odvisno od politične volje držav članic — ne gre za samodejno razdelitev, saj relokacija azilantov pomeni tudi notranja trenja in odpria predvsem varnostna vprašanja držav samih. –  europarl.europa.eu+1 Poljska, Madžarska in Slovaška nasprotujejo politiki EU glede migracij in azila, pri čemer Slovenija na primer je decembra 2024 sprejela nacionalni načrt za implementacijo EU dogovora na področju migracij. OECD+1 To pomeni, da se z nacionalno zakonodajo pripravlja tudi za izvedbo novih pravil in standardov — torej tudi solidarnosti med članicami, vključno z možnostjo prerazporejanja migrantov, urejenim upravljanjem meja in preglednimi azilnimi postopki. ipd. OECD+2consilium.europa.eu+2

Države, ki so trenutno pod migracijskim pritiskom, lahko računajo na pomoč (preselitev, finančno ali operativno), medtem ko so ostale članice dolžne prispevati sorazmerno z zmogljivostjo. V praksi bo uspeh sistema močno odvisen od politične volje članic in realnih kapacitet za sprejem in integracijo.

Po podatkih Eurostat in European Union Agency for Asylum (EUAA), države EU (in pogosto države EU+) so do konca junija 2025 prejele približno 399.000 prošenj za azil (t.j. v prvem polletju). – European Union Agency for Asylum+1 – na letni ravni to za leto 2025 pomeni, da je EU prejela približno od 800.000 do 850.000 prošenj za azil.  V Sloveniji je bilo v jeseni 2025 približno 680 prosilcev za azil. Poleg tega je še približno 250 ljudi, ki čakajo na vložitev prošnje za mednarodno zaščito. – 24ur

Od prvega migrantskega vala, leta 2016 pa do danes je EU relocirala približno 150.000 beguncev, status beguncev pa je bil podeljen 2.3. milijonom ljudi (torej več kot je samo Slovencev). Skupaj pa je bilo od leta 2016 vloženih kar 6.4 milijona prošenj za azil, koliko je še migrantov, ki niso zabeleženi pa nihče ne ve.

To je najenostavnejši dosledni podatek, ker ga EUAA & Eurostat vodita mesečno.

Si Slovenci res želimo slepo sodelovati pri tej evropski politiki in kar tako sprejeti določeno število novih migrantov? Prišeli so v večini primerov le mlajši moški – kje so ženske in otroci, ki naj bi bežali pred vojnami? Kriminaliteta je že sedaj močno v porastu, zakaj torej slepo sprejeti prišleke, ki kot kažejo poročanja, le poslabšujejo varnostno situacijo v državah, ki jih gostijo. Zakaj Slovenija ne združi sile skupaj s Poljsko, Madžarsko in Slovenaško?

Portal Os