Tinkara Plos. Ples me naredi srečno, ker lahko svojo umetnost in plesne točke delim z drugimi.

3 days ago 22

ARTICLE AD

Spoznajte plesno ustvarjalko Tinkaro Plos iz Vrhnike pri Ložu, ki uspešno študira sodobni ples na plesni akademiji Antona Brucknerja v Linzu, v Avstriji.

Draga Tinkara, pozdravljena na Paradinem portalu. Se spomniš, kdo je tebi prvi zaželel plesno dobrodošlico in seveda kdaj in kje?
Kot otrok, sem bila zelo živahna in smo s starši iskali dejavnost, ki bi mi ustrezala. Glede na okoliščine in domači kraj, smo se potem odločili, da bom obiskovala plesne ure pri KID Plesonogi. Plesno dobrodošlico sama dojemam kot veselje do plesa. Jelena in Samo Oleami sta me spodbujala v moji plesni ustvarjalnosti, konstruktivno nadgrajevala moje ideje in me podpirala.

Bralci portala so te čisto malo spoznali/prepoznali skozi naše glasovanje, v najinem pogovoru pa bo priložnost, da te spoznajo bolj podrobno. Kako se je začela in nadaljevala tvoja plesna pot, tvoje plesno izobraževanje do današnjega dne, ko si študentka Bruckner akademije?
Moja plesna pot se je začela pri Baletnem društvu Postojna, ko sem bila stara pet let. Precej hitro sem se usmerila v sodobni ples. Plesne ure sem obiskovala pri Jeleni Oleami v Kulturno izobraževalnem društvu Plesonoga in tam veliko ustvarjala in razširjala svoje plesno znanje. S plesom sem želela nadaljevati, zato sem se vpisala na Srednjo vzgojiteljsko šolo, gimnazijo in umetniško gimnazijo Ljubljana (SVŠGUGL). V osnovi gre za gimnazijski program, ob tem pa še veliko, veliko ur plesa. Zelo zadovoljna sem bila s programom, saj sem s tem sem pridobila veliko tehničnega znanja. Za še boljšo poglobitev kreiranja koreografij, sem še vedno sodelovala tudi z Jeleno in Plesonogo. Po maturi sem vedela, da moram drugam in se z močno podporo družine prijavila v plesno šolo na Švedskem (NEFCD). Gre za intenziven pripravljalni program z veliko treningi. Moj fokus je bil: priti na akademijo in z veliko dela mi je po dveh letih tudi uspelo. In tako sem zdaj tu, na šoli/plesni akademiji Antona Brucknerja v Linzu, v Avstriji.

Se spomniš kdaj ali pa ob kateri priložnosti, si začutila v sebi, da je ples tvoje poslanstvo?
Mislim, da je bilo to že od malih nog. Sem zelo vztrajna in ko se nečesa lotim, to tudi dokončam. Nastopanje na raznih plesnih festivalih, mi je bilo vedno všeč in na neki točki, sem si želela tega več. Več nastopov, več tekmovanj, več trdega dela.

Lahko napiševa, da se ukvarjaš s sodobnim plesom (zelo širok pojem, kajne) ali imaš ti kakšno svoje poimenovanje s plesnim stilom s katerim se ukvarjaš?
Sodobni ples je res širok pojem. Ima ravno tako strukturo in zakonitosti. V njem se počutim živo, ustvarjalno, je moj način življenja. Sodobni ples se veliko hitreje spreminja, kakor druge oblike in zvrsti plesa in je v ‘času’. Tako nastajajo nove forme, nove oblike izražanja.

Zakaj si se odločila za študij plesa na Bruckner akademiji?
Predvsem, ker je blizu Slovenije. Akademija me je prepričala s programom tudi kultura sosednje države mi je blizu. Želela sem živeti v mestu in hkrati obiskovati plesne ‘klase’, ki mi nudijo trening tehnike, včasih tudi kompozicije in improvizacije. Dunaj je blizu, grem na plesne predstave in hkrati hodim na plesne delavnice in repertoar slavnih plesnih ansamblov. Mislim, da bi še lahko naštevala.

Nam lahko tudi malo bolj podrobno opišeš ta študij in življenje v Linzu? Si mogoče edina Slovenka oz. koliko jih je že končalo pred tabo, če sploh?
Študij traja štiri leta, s tem, da pridobiš izobrazbo za sodobni ples in diplomo za pedagoško poučevanje sodobnega plesa. Dve muhi na en mah! Vsak dan imamo klase sodobnega plesa in baleta, nato pa se dan razlikuje – včasih je dan poln improvizacije, včasih gostujoči koreograf/koreografinja dela z nami in na koncu vsakega semestra premierno nastopamo nov repertoar točk oziroma koreografij. Imamo tudi tedenske plesne delavnice, kar je odlična priložnost za nabiranje novega znanja in plesnih izkušenj. Tako sem spoznala veliko sodobno-plesnih velikih imen: Hannes Langolf (DV8), Thusnelda Mercy (TanzTheater Wuppertal Pina Bausch), Heidi Vierthaler… Nisem edina, nas je bilo in še vedno nas je nekaj. Ko sem bila v prvem letniku, nas je bilo šest, zdaj smo ostale tri. Smo v različnih letnikih, pa vseeno, smo zaveznice.

So tvoje ambicije postati odlična plesalka ali te žene tudi v koreografske in pedagoške vode?
Vlogo plesne učiteljice sem že izkusila, mislim, da v meni vidijo nekaj oziroma način, kako posredujem svoje znanje. Poučevanje je zahtevno in odgovorno. Učiteljica je tudi moja mami, in očitno imam nekaj tega tudi v genih. Si pa najprej želim čim več plesati in izkusiti oder.
Se eno z drugim dopolnjuje?
Sama ne razlikujem veliko, gre za nekaj kar gre eno z drugim. Oder te nauči veliko, a tudi poučevanje te lahko. Sploh tvoji učenci, eni drugega učimo. Življenje je kompozicija, vsak dan se soočamo z malimi odločitvami, s katerimi se tudi soočamo v plesu!

Na svoji plesni poti si se udeležila tudi kar nekaj tekmovanj/festivalov. Zakaj so takšna srečanje dobra, kaj prinašajo in na katere rezultate si najbolj ponosna?
Gotovo, da se pokažeš in da ljudje vidijo tvoje ime na letaku. Tako spleteš nova spoznanstva in predvsem nabereš ogromno izkušenj. Ljudje te vidijo in se te zapomnijo. Na mednarodnem tekmovanju mladih plesnih ustvarjalcev Opus, sem leta 2019 prejela nagrado za najboljšo idejo s svojim solom Sejalka zvezd. Letos sem bila na Opusu ‘nominirana’ za produkcijsko nagrado, ki jo podeljujeta Plesni studio Intakt in JSKD. Če se mi nasmehne sreča, naslednje leto ustvarim plesni projekt/prestavo, ki bo premirno prikazana na Opusu 2026.

Kdaj te ples naredi najbolj srečno in zadovoljno in kdaj malo manj, če sploh?
Ples me naredi srečno, ko lahko svojo umetnost in plesne točke delim z drugimi. Verjamem pa, da se je včasih dobro malo umkniti od plesa. Čas počitnic izkoristim za druge oblike dejavnosti, se nekoliko odmaknem od plesa, premislim in ravno takrat pogosto nastanejo v moji glave nove, sveže ideje.

Kako sploh doživljaš ples, kaj ti nudi, kako sobivaš z njim?
Uživam v plesu, ples je moja strast in del mojega življenja. Je pa dobro včasih malo izpreči. Čas počitnic izkoristim za druge oblike dejavnosti, se nekoliko odmaknem od plesa, premislim in ravno takrat pogosto nastanejo v moji glave nove, sveže ideje. Sodobni ples mi nudi, da sem lahko vedno iskrena, ranljiva, odprta.

Kakšen je tvoj pogled na slovensko plesno sceno? Se vidiš del nje tudi ti ali boš raje razširila krila v svet?
Z veseljem bi bila del nje. Zaenkrat ne vem, kaj bo čez 10 let, vem samo, da bom plesala in bila aktivna, kjer koli pa bo to, še ne vem.
Kaj počneš kadar ne plešeš? Čemu namenjaš proste trenutke?
Proste trenutke izkoristim za branje knjig in druženje s svojimi bližnjmi. Sem zelo radovedna, zato mi ni nikoli dolgčas.

Kaj konkretnega te čaka letos, kaj bo center dogajanja?
Letos novembra potujem v Taipei (Tajvan) s svojim solom Balkan. Zastopala bom Bruckner akademijo in se zelo veslim. Trenutno že razmišljam, kako bi solo podaljšala in poglobila. To bi mi prav prišlo, saj s solom želim nastopiti čim večkrat. Bilo bi mi v veselje, če bi prejela produkcijsko nagrado Studia Intakt in JSKD-ja. Bila bi počaščena in motivirana!
Naštej nam 3 predmete brez katerih ne greš nikamor…
Slušalke (in to s kablom), denarnica in ena huda šminka.
Po čem si prepoznavna, kako vedo vsi aha to je pa naša Tinkara.
Po mojem smislu za humor, iskrenosti in mojih temnih lasjeh.
Imaš kakšen moto ali misel, ki te vodi skozi življenje?
Morda kar iz pesmi dua Tears for Fears – NOTHING LASTS FOREVER. Res je, nič ne traja večno in ta misel me žene naprej, da izkoristim vse in uživam v trenutku, ki mi je dan.
Zadnje tradicionalno Paradino vprašanje pa se glasi zakaj plesati in zakaj plešeš ti?
Plešem, ker sem le-tako pristna in iskrena sama s seboj. Plesati zato, da smo lahko s plesom obdani v vseh malih trenutkih, morda tudi tistih, ki nam ne pomenijo veliko.
Hvala za tvojo energijo in vse dobro želim!