Teh šest evropskih besed nima pravega prevoda, a povedo več kot tisoč drugih

Vsak jezik nosi v sebi miselne vzorce, zgodovinske sledi in čustvene registre, ki jih ni mogoče vedno prevesti. V prevajalskem svetu se pogosto uporablja izraz »neprevedljivo«, čeprav se pomen pogosto da razložiti z več stavki.

A obstajajo izrazi, ki v eni sami besedi nosijo občutek, stanje duha ali izkušnjo, ki v drugih jezikih preprosto ne obstaja kot enoten pojem. V tem članku predstavljamo šest izbranih evropskih besed, ki s svojo specifičnostjo presegajo meje jezika in nas hkrati povezujejo kot ljudi.

Besede brez prevoda

Schadenfreude – občutek zadovoljstva ob tuji nesreči

Zakaj nas včasih nekaj znotraj nasmeje ob tuji smoli?

Nemški izraz »schadenfreude« je sestavljen iz dveh besed: »Schaden« (škoda) in »Freude« (veselje). Čeprav nihče rad ne priznava, da ga veseli tuja nesreča, gre za univerzalno človeško reakcijo. Nekdo se spotakne, zamoči ali prejme tisto, za kar se nam je zdelo, da si zasluži – in v nas se pojavi droben, tih občutek zadovoljstva. Morda zaradi občutka pravičnosti, morda zaradi primerjanja ali olajšanja. Je to zavistna zloba ali čisto psihološko olajšanje? Beseda »schadenfreude« nas postavi pred ogledalo človeške narave.

Lítost – trpka mešanica obžalovanja in bolečine

Izraz, ki ga češki jezik uporablja za notranji razkol

Češka beseda »lítost« pomeni mnogo več kot žalost ali obžalovanje. Gre za bolečino, ki se pojavi ob spoznanju lastnih napak, neuspehov ali zamujenih priložnosti. Lítost ni usmerjena navzven, ampak navznoter. To ni sočutje do drugih, temveč bolečina nad lastno nemočjo. Pisatelj Milan Kundera je besedo uvedel tudi v svetovno literaturo, kjer jo je opisal kot posebno češko doživetje notranjega trpljenja. V slovenščini ni neposredne sopomenke, čeprav se morda približa občutek »grenkega obžalovanja«.

Yaourter – petje v jeziku, ki ga ne poznaš

Francozi imajo izraz tudi za fonetično iskanje melodije

Beseda »yaourter« izvira iz francoskega »yaourt«, kar pomeni jogurt. Uporablja se kot glagol in pomeni, da nekdo poskuša peti ali govoriti v tujem jeziku, ki ga ne pozna dobro, pri čemer besede zvenijo kot nerazumljiva kaša – podobno kot bi momljali jogurt. Pogosto se uporablja za tujce, ki pojejo pesmi v francoščini, ne da bi razumeli pomen. A beseda hkrati nosi tudi simpatičen ton, saj namiguje na trud in veselje pri učenju tujega jezika.

Bélaíste – pijača, ki potrdi dogovor

Irska tradicija sklepanja poslov ob kapljici

Irci imajo besedo »bélaíste«, ki označuje posebno pijačo, s katero se potrjuje dogovor, pogodba ali začetek sodelovanja. Gre za simbolično dejanje, ki presega dokumente in podpise. V njej se zrcali zaupanje, povezovanje in slavljenje skupnega cilja. Beseda se pogosto uporablja tudi v družabnem kontekstu, kjer nazdravljanje dobi dodatno težo. V Sloveniji bi morda rekli »nazdraviti na dogovor«, a irski izraz ima globlji kulturni podton.

Dor – romunska melanholija po nekom ali nečem

Čustvo, ki presega preprosto »pogrešanje«

Romunski »dor« opisuje nostalgično, globoko občutenje hrepenenja po osebi, kraju, času ali občutku. Gre za melanholijo, ki ni nujno boleča, a je izrazito čustvena. Beseda nosi tudi pridih romantike, občutka, da je nekaj dragocenega daleč, a še vedno živo v srcu. Dor se ne nanaša le na fizično odsotnost, temveč tudi na emocionalno bližino. Slovenska beseda »domotožje« morda zajame del pomena, a dor je bolj intimen, skoraj poetičen.

Meraki – delo z dušo

Grški izraz za ustvarjanje z ljubeznijo in srcem

»Meraki« je grški glagol, ki pomeni »nekaj narediti z dušo, ustvarjalnostjo in ljubeznijo«. Uporablja se, ko nekdo vanje vloži del sebe – bodisi pri kuhanju, pisanju, oblikovanju ali celo čiščenju. Pomemben ni le rezultat, temveč odnos, s katerim nekaj ustvarimo. Meraki presega tehnično popolnost in meri na občutek, ki ga stvar pusti. Gre za idejo, da je vsak izdelek tudi odsev notranjega sveta njegovega ustvarjalca.

Kaj nam povedo te besede brez prevoda?

Jezik razkrije, kako različna ljudstva doživljajo svet

Neprevedljive besede niso le jezikovni okraski. So opomniki, da se nekatere izkušnje oblikujejo skozi kulturo, zgodovino in kolektivno zavest naroda. Vsaka izmed predstavljenih besed ima svojo težo in svoj svet – od temne radosti v »schadenfreude« do svetlobe »meraki«. Prav te razlike kažejo, kako barvit je evropski jezikovni zemljevid. A hkrati tudi, kako podobni smo si v svojih čustvih, le da jih izražamo z drugačnimi orodji.

Zakaj jih je vredno uporabljati tudi v slovenščini?

Jezik živi s prevzemanjem in bogatitvijo izrazov

Slovenščina ima bogat nabor besed in čustvenih odtenkov, a to ne pomeni, da ne more sprejemati tujih izrazov. Tudi pri nas se je uveljavilo »déjà vu«, govorimo o »ikigai«, uporabljamo »mindset« in poznamo »hygge«. Neprevedljive besede niso grožnja, temveč dopolnilo. Lahko razširijo naš besednjak, obogatijo pogovor in nas spodbudijo k globljemu razmišljanju. Če rečemo, da smo nekaj naredili z »meraki«, s tem ne povemo le, da smo se trudili – izrazimo, da smo vanj vložili del sebe.

Objava Teh šest evropskih besed nima pravega prevoda, a povedo več kot tisoč drugih se je pojavila na Vse za moj dan.