ARTICLE AD
Jesen je čas, ko se narava umirja in zrak postaja hladnejši. Dnevi so krajši, temperature nihajo in telo se mora prilagoditi novemu ritmu. To obdobje prinaša tudi večjo izpostavljenost virusom, ki povzročajo prehlade in druge okužbe dihal. Šole in pisarne so polne ljudi, okna se zapirajo, zrak v prostorih pa postane suh. Imunski sistem se mora zato bolj truditi kot poleti, da nas zaščiti pred virozami, ki se v tem času hitro širijo.
Čeprav prehlad ni nevarna bolezen, lahko večkrat v sezoni oslabi telo in povzroči dolgotrajno utrujenost. Najboljša obramba je preventiva – pravočasna skrb za odpornost, zdravo prehranjevanje in nekaj vsakodnevnih navad, ki dokazano zmanjšajo tveganje za okužbo.
Zakaj so viroze pogostejše jeseni?
Jesen je čas, ko se več zadržujemo v zaprtih prostorih, kar pomeni večjo možnost prenosa virusov. Ti se prenašajo s kapljicami, ki jih izdihnemo pri govorjenju, kihanju ali kašljanju. Hladen in suh zrak izsuši sluznico nosu in grla, kar oslabi naravno zaščito dihalnih poti.
Poleg tega se v tem času zmanjšajo ravni vitamina D, ker je manj sončne svetlobe. Vitamin D ima ključno vlogo pri delovanju imunskega sistema, zato je jeseni in pozimi njegova pomanjkljivost pogost vzrok za večjo dovzetnost za okužbe.
Tudi stres ob vrnitvi v delovno rutino, manj gibanja in neurejen spanec pripomorejo k večji utrujenosti in oslabljeni imunosti.
Jesenske viroze, Foto: FreepikKako okrepiti imunski sistem na naraven način?
Prehrana, ki krepi odpornost
Telo potrebuje hranila, da lahko vzdržuje obrambni sistem. Jeseni je priporočljivo uživati čim več sveže zelenjave in sadja, predvsem tistega, ki vsebuje veliko vitamina C. Med najbolj koristne sodijo paprika, kivi, agrumi, jabolka in kislo zelje.
Cink, železo in selen so minerali, ki pomagajo pri delovanju imunskih celic. Najdemo jih v stročnicah, oreščkih in ribah. Zelo koristne so tudi fermentirane jedi, kot so jogurt, kefir ali kisla repa, ki uravnavajo črevesno floro in s tem posredno krepijo odpornost.
Beljakovine so nujne za obnovo tkiv in tvorbo protiteles, zato jih ne smemo zanemariti. Dober vir so jajca, stročnice, meso in ribe.
Tople pijače in zeliščni čaji
Zeliščni čaji niso le prijetna navada, temveč tudi naravna pomoč telesu. Čaji iz bezga, ingverja, šipka ali mete blažijo vnetja in pomagajo pri odstranjevanju toksinov. Ingverjev napitek z medom in limono deluje protibakterijsko in protivirusno.
Dovolj tekočine je ključno, saj suha sluznica ne more učinkovito ujeti virusov. Poleg vode in čaja je koristna tudi juha iz zelenjave ali piščanca, ki ima dokazano blagodejen učinek pri prvih znakih prehlada.
Gibanje na svežem zraku
Pomembnost redne telesne aktivnosti
Telo, ki se redno giba, ima boljše delovanje imunskega sistema. Gibanje spodbuja krvni obtok in povečuje število belih krvničk, ki so ključne v obrambi pred virusi. Ni treba pretiravati – dovolj je vsakodnevni sprehod, lahkoten tek ali vožnja s kolesom.
Pomembno je, da se gibamo tudi v hladnejšem vremenu. Zrak na prostem je pogosto bolj zdrav kot v ogrevanih prostorih, kjer kroži veliko mikrobov. Svež zrak čisti dihalne poti in izboljšuje razpoloženje.
Če je vreme slabo, lahko vadbo opravimo doma. Že petnajst minut razteznih vaj, nekaj počepov ali joga pomagajo, da telo ostane v ravnovesju.
Utrjevanje telesa
Postopno prilagajanje hladnejšim temperaturam okrepi odpornost. Utrjevanje lahko začnemo s kratkimi sprehodi v svežem jutru ali s tuširanjem s toplo in hladno vodo. To spodbuja cirkulacijo in krepi ožilje.
Pomembno je, da se telo na nižje temperature privaja postopno. Pretirano hlajenje brez pripravljenosti lahko doseže nasproten učinek.
Spanje in počitek sta ključ do zdravja
Kakovosten spanec je eden najmočnejših naravnih ojačevalcev imunosti. Telo med spanjem obnavlja tkiva, uravnava hormone in krepi obrambne celice. Pomanjkanje spanja vodi v povečano proizvodnjo stresnih hormonov, ki slabijo imunski sistem.
Odrasli potrebujejo od sedem do osem ur spanja na noč. Reden urnik spanja pomaga ohranjati notranje ravnovesje. Elektronske naprave izklopimo vsaj pol ure pred spanjem, saj modra svetloba zmanjšuje izločanje melatonina, hormona spanja.
Kratek počitek čez dan lahko pomaga pri regeneraciji, zlasti v stresnih obdobjih. Pomembno je, da telo poslušamo in mu damo čas za obnovo.
Higiena in zaščita v vsakdanjem življenju
Roke in površine
Najenostavnejši ukrep proti virozam je redno umivanje rok z milom in toplo vodo. Virusi se prenašajo s površin, zato je smiselno, da si roke umivamo po vsakem prihodu domov, po javnem prevozu ali po dotikanju kljuk in ekranov.
Če milo in voda nista pri roki, lahko uporabimo razkužilo na osnovi alkohola. Vendar to ne sme nadomestiti osnovne higiene.
Tudi mobilni telefoni, ključi in računalniške tipkovnice so pogosto polni bakterij. Redno jih čistimo z blagim alkoholnim robčkom.
Zračenje prostorov
Zrak v zaprtih prostorih se hitro napolni z vlago in mikrobi. Redno prezračevanje je eden najlažjih načinov, kako zmanjšati možnost prenosa virusov. Kratko prezračevanje večkrat na dan je učinkovitejše kot dolgotrajno odpiranje oken.
Dober pretok zraka izboljšuje koncentracijo in zmanjšuje utrujenost, hkrati pa preprečuje širjenje okužb.
Uporaba zaščite v obdobjih okužb
V času, ko je v okolju več viroz, si lahko pomagamo z zaščito dihal. Uporaba robcev pri kihanju in izogibanje dotikanju obraza zmanjšata možnost okužbe. Če smo prehlajeni, ostanemo doma, da ne širimo bolezni naprej.
Dodatna podpora imunskemu sistemu
Vitamini in prehranska dopolnila
Jeseni in pozimi je težje zadostiti potrebam po vitaminu D. Dodajanje vitamina D3 v obliki kapljic ali tablet pomaga ohranjati zdravo odpornost. Koristen je tudi vitamin C, ki sodeluje pri tvorbi belih krvničk.
Cink in selen sta pomembna pri obnavljanju celic in zmanjševanju utrujenosti. Dopolnila so smiselna, če prehrana ne vsebuje dovolj teh snovi. Pri izbiri prehranskih dodatkov je dobro upoštevati priporočila zdravnika ali farmacevta.
Naravne metode in domači pripravki
Med, česen in ingver so naravni zavezniki zdravja. Med vsebuje encime, ki zavirajo rast bakterij, česen deluje protimikrobno, ingver pa ogreje telo in izboljša prekrvavitev.
Zjutraj lahko spijemo kozarec tople vode z limono in žličko medu, kar prebudi prebavo in krepi odpornost. Domači sirupi iz smrekovih vršičkov ali bezga so tradicionalni način, kako telo pripraviti na sezono prehladov.
Psihološki vidik odpornosti
Imunski sistem je tesno povezan z duševnim stanjem. Dolgotrajen stres, skrbi in napetost slabijo obrambne mehanizme. Sprostitev je zato pomemben del preventive.
Pomaga že nekaj minut globokega dihanja, meditacija ali sprehod v naravi. Stik z naravo dokazano zmanjšuje stresne hormone in spodbuja pozitivno razpoloženje.
Druženje z bližnjimi, smeh in občutek hvaležnosti prav tako krepijo zdravje. Samozavestno in mirno telo se lažje upre okužbam.
Starejši par, Foto: PixabayKdaj poiskati zdravniško pomoč?
Čeprav večino viroz prebolimo sami, je dobro biti pozoren na znake, ki kažejo na resnejše stanje. Dolgotrajna vročina, močan kašelj, bolečine v prsih ali težko dihanje zahtevajo posvet pri zdravniku.
Otroci, starejši in kronični bolniki so bolj občutljivi, zato je pri njih preventiva še posebej pomembna. Cepiva proti gripi so koristna izbira za vse, ki se pogosto srečujejo z ljudmi ali imajo oslabljeno imunost.
Jesen ponuja priložnost za novo ravnotežje
Jesenske viroze so del naravnega cikla, vendar nas opominjajo, da moramo telesu prisluhniti. Namesto strahu naj nas vodita zmernost in skrb zase. Z zdravo prehrano, gibanjem in počitkom lahko naredimo največ.
Vsakdanje navade so tiste, ki ustvarijo dolgoročno odpornost. Topla juha, sprehod po dežju, čaj z medom in nasmeh – vse to so drobne oblike zaščite, ki delujejo močnejše, kot si mislimo.
Objava Tako se boste najbolje zaščitili pred jesenskimi virozami se je pojavila na Vse za moj dan.

2 days ago
29












English (US)