.jpg)
2 hours ago
15
Sajenje rastlinZunaj je še zima, zemlja je hladna in jutra so kratka. Vseeno se pravi vrtnarji v tem delu leta ne sprašujejo, ali je čas za delo, temveč kaj lahko naredijo vnaprej. Februar ni mrtvi mesec, temveč prehodno obdobje, ko se začne prava tekma s časom. Kar je zdaj posejano, bo marca močnejše, odpornejše in pripravljeno na presajanje. Prav v tem se skriva razlika med povprečnim in dobrim letnikom.
Izkušeni vrtnarji vedo, da zgodnja setev ne pomeni naglice, temveč premišljen začetek. Ključ je v izbiri pravih semen, takih, ki prenesejo hladnejše razmere in počasnejšo rast. Ne gre za eksotiko, temveč za rastline, ki jih slovenski vrtovi poznajo že desetletja.
Zakaj se splača začeti že zdaj?
Zgodnja setev omogoča daljšo rastno dobo, kar pomeni več pridelka in bolj razvit koreninski sistem. Sadike, vzgojene doma ali v zaščitenem prostoru, so ob presajanju v vrt že utrjene. Takšne rastline lažje prenesejo spomladanske temperaturne skoke in hitreje nadaljujejo rast.
Druga prednost je nadzor. V zaprtih prostorih lažje uravnavamo vlago, toploto in svetlobo. S tem zmanjšamo tveganje za propad sadik in se izognemo težavam, ki jih prinaša nepredvidljivo marčevsko vreme.
Zelenjava, ki se februarja izkaže za zanesljivo izbiro
Med prvimi na seznamu so čebula, por in drobnjak. Gre za rastline, ki rastejo počasi in potrebujejo čas. Februar jim ponudi ravno dovolj prednosti, da marca niso več ranljive sadike, temveč mlade rastline s stabilno strukturo.
Enako velja za kapusnice. Brokoli, cvetača, ohrovt in zelje se dobro odzivajo na zgodnjo setev. Hlad jim ne škodi, temveč pogosto celo koristi, saj preprečuje prehitro rast in raztegovanje stebel.
Grah je posebnost. Čeprav ga marsikdo seje neposredno na vrt, zgodnja setev v lončke omogoča natančnejši nadzor in hitrejši začetek sezone. Marca so takšne sadike že dovolj močne, da jih lahko preselimo na prosto.
Zelišča, ki jih ne gre zanemariti
Zelišča pogosto dojemamo kot spremljevalce poletja, a mnoga med njimi so presenetljivo trdoživa. Peteršilj, timijan, žajbelj in drobnjak so primerni za setev že zdaj. Potrebujejo več časa za kalitev, zato jim zgodnji začetek pride še posebej prav.
Bazilika zahteva več toplote, a tudi zanjo se februar lahko izkaže kot dobra izbira, če jo vzgajamo na toplem in svetlem mestu. Prednost domače setve je, da rastlina ne doživi šoka ob presajanju iz trgovinske lončnice.
Cvetlice, ki marca že pokažejo značaj
Zgodnja setev ni rezervirana le za zelenjavo. Mačehe, levji gobci in sladki grah sodijo med cvetlice, ki prenesejo hladnejše razmere. Če jih posejemo zdaj, bodo spomladi hitreje zacvetele in zapolnile gredice, ko druge rastline še okrevajo.
Mak in nekatere trajnice se prav tako dobro odzovejo na zgodnji začetek. Čeprav cvetijo pozneje, jim daljša rastna doba omogoča močnejši razvoj.
Svetloba in toplota odločata o uspehu
Najpogostejša napaka pri zgodnji setvi ni napačna izbira semen, temveč pomanjkanje svetlobe. Sadike, ki nimajo dovolj svetlobe, postanejo dolge in šibke. Takšne rastline se težko prilagodijo razmeram na prostem.
Toplota je pomembna predvsem do kalitve. Večina semen najbolje kali pri temperaturah okoli 20 stopinj. Ko se pojavijo prvi listi, je pomembneje zagotoviti svetlobo kot dodatno toploto.
Označevanje lončkov in pladnjev se morda zdi nepomembno, a pri več vrstah hitro postane nuja. Mlade sadike so si presenetljivo podobne in zamenjava vrst se pogosto zgodi prav začetnikom.
Prednost zgodnjega začetka se pokaže pozneje
Februarska setev ni bližnjica, temveč dolgoročna naložba. Rastline, ki so imele čas, razvijejo boljšo odpornost in obrodijo prej. V sezoni, kjer vsaka vremenska sprememba šteje, je to lahko odločilna prednost. Tisti, ki začnejo zdaj, marca ne hitijo. Imajo sadike, imajo načrt in imajo mir. Prav to pa je pogosto največja razlika med vrtom, ki zgolj preživi sezono, in tistim, ki jo izkoristi.
Objava Ta semena je pametno posejati zdaj, da bodo marca pripravljena za vrt se je pojavila na Vse za moj dan.
English (US)