Ta hrib v Sloveniji je bil dolga leta edinstven – in še danes skriva nekaj posebnega

Na prvi pogled je Lisca le eden izmed številnih slovenskih vrhov – drugi najvišji v Posavskem hribovju, priljubljen med pohodniki, znan po razgledih, planinski koči in jadralnem letenju. A ta 948 metrov visoka gora ima nekaj, kar je še nedolgo tega ločevalo njen vrh od vseh drugih slovenskih hribov. Na njej deluje eden od dveh vremenskih radarjev v Sloveniji. Danes sta radarja ključna za napovedovanje vremena, opozarjanje na neurja in preprečevanje posledic vremenskih ujm.

Vremenski radar na Lisci je bil postavljen leta 1984 in je dolga leta predstavljal edini sistem te vrste v Sloveniji. Njegova zgodba ni le zgodovina tehnologije, temveč tudi opomnik. Opomnik, kako pomembna je pravočasna vremenska informacija – še posebej v obdobjih, ko se narava vedno bolj nepredvidljivo odziva.

Lisca

Od vojaškega eksperimenta do vremenske zaščite

Zamisel o spremljanju padavin s pomočjo radarske tehnologije se je v Sloveniji prvič uresničila leta 1971, ko je bil na Žikarcah pri Mariboru postavljen prvi meteorološki radarski center. Tamkajšnji radar, predelan iz vojaške opreme, je imel omejen domet, le okoli 40 kilometrov. Čeprav je bil tehnološki preboj za tisti čas pomemben, potrebe hitro naraščajoče meteorološke stroke niso bile več zadovoljene.

Zaradi rastoče potrebe po natančnem spremljanju padavin in obrambe pred točo so se v začetku osemdesetih let odločili za novo, bolj zmogljivo rešitev. Na Lisci je bil leta 1984 postavljen napreden, računalniško voden radar z dometom do 200 kilometrov, kar je pomenilo izjemen preskok v spremljanju vremenskih pojavov.

Lisca je postala srce slovenskega radarskega opazovanja

Čeprav je bila primarna naloga radarja na Lisci obramba pred točo, se je že v devetdesetih letih izkazala potreba po širši uporabi. Leta 1997 je sistem doživel nadgradnjo, ki je omogočila natančno spremljanje padavinskih sistemov tudi za splošne meteorološke namene. Z vključitvijo v širši meteorološki sistem je radar postal ključno orodje za vsakodnevno spremljanje vremena in oblikovanje napovedi.

To, da se edini vremenski radar nahaja prav v vzhodni Sloveniji, pa je začelo kazati tudi pomanjkljivosti – še posebej ob velikih neurjih na zahodu države.

Poplave v Železnikih pokazale pomanjkljivosti sistema

Leto 2007 je pustilo grenak pečat v številnih slovenskih dolinah. Ena največjih naravnih katastrof je prizadela Železnike, kjer so poplave terjale smrtne žrtve, uničile domove in pokazale, da obstoječa infrastruktura ni dovolj. Med razčlenjevanjem vzrokov so strokovnjaki opozorili tudi na nezadostno radarsko pokritost zahodne Slovenije. Radar na Lisci ni zadoščal za pravočasno zaznavanje hitro razvijajočih se vremenskih pojavov na Gorenjskem.

Projekt BOBER in novi radar na Pasji ravni

Zamisel o dodatnem vremenskem radarju je hitro dozorela in že istega leta se je začel projekt BOBER – Boljše Opazovanje za Boljše Ekološke Rešitve. Izbrali so primerno lokacijo v Polhograjskem hribovju. Pasja ravan se je izkazala kot idealna točka – nadmorska višina 1020 metrov, neproblematična lega in dovolj širok pogled na zahod.

Leta 2012 je bil pridobljen gradbeni papir, po hitrem postopku pa so do leta 2014 postavili in aktivirali drugi vremenski radar v Sloveniji. Tako ima danes Lisca svojega »radarskega dvojčka«, ki skupaj omogočata popolno radarsko sliko vremenskega dogajanja nad celotno državo.

Vremenski radar na Lisci

Vrh, ki ni le pohodna destinacija

Za mnoge pohodnike Lisca pomeni razgledno točko, toplo malico v koči ali startno mesto za jadralne pilote. A za meteorologe je to nekaj povsem drugega – strateška točka z izjemno pomembno nalogo. Radar, ki tam deluje že več kot štiri desetletja, je prestal številne nadgradnje, posodobitve in danes deluje kot del evropske radarske mreže OPERA (Operational Programme for the Exchange of Weather Radar Information).

Poleg tega pa ima Lisca še eno posebnost – zaradi lege na robu Posavskega hribovja omogoča izjemen vpogled tudi v vremenske sisteme, ki prihajajo iz Hrvaške, Madžarske in celo iz Srbije.

Kaj zmore vremenski radar in zakaj ga potrebujemo

Radar na Lisci lahko »vidi« padavine na razdalji do 200 kilometrov. Ne samo, da zaznava njihovo prisotnost – meri tudi intenzivnost, smer in hitrost premikanja oblakov, določeno vrsto padavin in celo zazna verjetnost toče. Ti podatki so ključni za ARSO, gasilce, civilno zaščito, piloti pa se nanje zanašajo ob vsakem letu v nevihtnem vremenu.

Napovedi o nevihtah, orkanskem vetru ali nenadnem nalivu niso več odvisne samo od izkušenj meteorologa, temveč so podprte s konkretnimi radarskimi podatki. In prav Lisca je tista, ki pogosto prva zazna, kaj prihaja z vzhoda.

Vremenska straža z razgledom

Lisca tako ni le priljubljena izletniška točka. Je hrib, ki vsak dan – tiho in natančno – bedi nad Slovenijo. Njena »radarska očesa« so pogosto prva, ki opazijo razvoj nevihte. Ali pa vzpon oblačnega sistema in snežno fronto. In čeprav so danes radarske slike dostopne na vsakem telefonu, se za tem skriva tehnična natančnost, ki se je začela prav na tem hribu.

Zato je Lisca hrib z zgodbo. Zgodbo, ki se ne konča z razgledom, ampak se širi v oblake.

Kam na izlet s kolesom? Planina v Podbočju (Posavje)

Objava Ta hrib v Sloveniji je bil dolga leta edinstven – in še danes skriva nekaj posebnega se je pojavila na Vse za moj dan.