Švicarji streljanja v Devico Marijo niso razumeli kot umetniško izražanje: Bošnjakinja razžalitev kristjanov “drago” plačala

Švicarsko javno tožilstvo je za Sanijo Ameti zahtevalo pogojno globo v višini 12.500 švicarskih frankov ter 1.500 frankov sodnih stroškov (približno 15.000 evrov) z utemeljitvijo, da je javno in žaljivo zasmehovala vero. Ametijeva, ki je lani izstrelila skoraj 20 strelov v fotografijo Device Marije, ki drži Jezusa v naročju in to javno objavila, je objavo nato izbrisala in se opravičila, češ “da ni bila pozorna na vsebino slike”.

Obtožba temelji na členu 261. švicarskega kazenskega zakonika, ki prepoveduje javno žaljenje verskih čustev. Tožilstvo je navedlo, da je Sanija Ameti z objavo na Instagramu žalila verska prepričanja.

Spomnimo, švicarska političarka bosanskega porekla, je septembra 2024 sprožila veliko polemiko, ko je na Instagramu objavila fotografije, na katerih strelja na reprodukcijo slike Device Marije z Jezusom in nadangelom Mihaelom iz kataloga dražbene hiše Koller. Slika, delo Tommasa del Mazza iz okoli leta 1375, je bila uporabljena kot tarča za streljanje na deset metrov.

Njeno umetniško izražanje je imelo hude posledice

Po objavi je hitro izbrisala fotografije in se opravičila, češ da ni bila pozorna na verski pomen slike in da je bil njen namen le vadba streljanja za lajšanje stresa. Kljub opravičilu je dejanje sprožilo ostre kritike, zlasti s strani verskih skupnosti in konservativnih krogov. Ametijeva je izgubila službo v PR-agenciji, odstopila je z vodilnega položaja v Zelenoliberalni stranki (GLP) v Zürichu, stranka pa je sprožila postopek za njeno izključitev.

Foto: X

Ametijeva je bila tudi sopredsednica Operation Libero, švicarske liberalne, nadstrankarske politične pobude, ustanovljene oktobra 2014 po referendumu o omejitvi priseljevanja. Njeno dejanje je povzročilo razkol tudi v tej organizaciji. Vzhodnošvicarski odbor je odstopil, ker nacionalno vodstvo ni izključilo Ametijeve, sprejemajoč njeno opravičilo kot zadostno. Kritiki, zlasti iz konservativnih krogov, so njeno dejanje označili za provokacijo, nekateri pa so jo zaradi njenega porekla in zagovarjanja pravic migrantov žaljivo imenovali “Schweizhasserin” (tista, ki sovraži Švico).

Ametijeva se je kot begunka in muslimanka zavzemala za bolj vključujočo migrantsko politiko, kar je dodatno razburilo konzervativne skupine, ki nasprotujejo njenim stališčem o evropski integraciji in pravicah migrantov.

A. H.