Primanjkljaj države katastrofalno visok

Primanjkljaj državnega proračuna v prvi polovici letošnjega leta je bil neverjetnih 800 milijonov evrov, to je 750 milijonov evrov več kot v istem obdobju lani. Proračunska poraba je bila za 800 milijonov evrov, v kar niso všteti izdatki za interventne ukrepe, višja od prihodkov.

Podatke je prejšnji četrtek, 3. julija, objavil Fiskalni svet. Predsednik vlade Robert Golob se je v začetku tega tedna skril pred poslanci in poslankami. V ponedeljek bi moral v državnem zboru odgovarjati na poslanska vprašanja, pa je »bil na dopustu«. Podobno tudi večina pristojnih ministrov in ministric.

Podatki pa so alarmantni. Kažejo upočasnitev dinamike prihodkov v državni proračun, kar je v največji meri povezano z umiritvijo gospodarske aktivnosti. Hkrati ostaja visoka rast proračunske porabe, kar je posledica predvsem višjih plač v javnem sektorju. Razlog za to je sprememba plačnega sistema. Podatki so katastrofalni tudi pri črpanju evropskih sredstev, kjer Slovenija ostaja na dnu lestvice med državami EU. Denar, ki ga zdajšnja vlada pušča v Bruslju, pa pomeni tudi manj investicij.

Odgovore na vprašanja, zakaj Golobovi tako ravnajo, lahko iščemo v nesposobnosti ministrske ekipe ali pa v tem, da je poraba evropskega denarja bistveno bolj nadzorovana kot razmetavanje denarja domačih davkoplačevalcev. Tretji razlog pa je, da vlada preprosto ne zna in ne želi speljati večjih investicijskih projektov, povezanih z evropskimi sredstvi. Prioritete je spreminjala, denar namenja za t. i. mehke vsebine, državljani pa so zaskrbljeni, da ne rečemo ogorčeni. Največ gneva pri tem so deležni župani. Neupravičeno ali pa upravičeno. Molčijo, kot da čakajo na konec te more, v kateri so se znašli tako oni kot mi.

Vida Kocjan