Svetovno! Fantomski muzikal Fantom iz opere navdušuje publiko!

Napovedana senzacija Fantom iz opere opravičila pričakovanja.

Letošnji 73. Ljubljana Festivalu/LF je v svoj poletni festivalski program uvrstil legendarni muzikal Fantom iz opere Andrewa Lloyda Webbra, po libretu Charlesa Harta, in dodatka k libretu Richarda Stilgoea, ki je postal svetovna uspešnica ne le naših dni, ampak vseh časov, saj je zaslovel in obnorel svet že ob svetovni praizvedbi v Londonu, West End 1986, nato na premieri Broadwaya 1988. Statistika (na spletu) pa beleži več kot 160 milijonov gledalcev, v 195-ih mestih, 46-ih držav in v 18-ih jezikih. Seveda je ovenčan s 70-imi osvojenimi prestižnimi nagradami. V zgodovini Broadwaya je najdlje neprekinjeno predvajani muzikal.

Fantom iz opere je tudi ena najbolj tehnično zahtevnih produkcij 73. LF, ki je 10.7. veličastno zablestela na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma. Predstave muzikala Fantom iz opere na odru Gallusove dvorane teče od 10. – 20.7. v koprodukciji Festivala Ljubljana, Cankarjevega doma, Broadway Entertainment Group, Vigna PR in Koda Events, originalna londonska in newyorška produkcija Camerona Mackintosha in The Really Useful Group Ltd.

Producent James Billos

Dirigent Ben Mark Turner

Z ozirom na razprodane prve tri predstave že pred samo premiero, je Ljubljana Festival organiziral še predpremiero 9.7. ter istega dopoldneva ponudil novinarjem in fotografskim ekipam dodatni vpogled v zaodrje tega fantomskega spektakla ob srečanju z gostujočo ekipo, kajti kot vemo velja prepoved snemanja in fotografiranja predstav. Gostujočo ekipo sestavlja 80 članov ansambla, na pogovoru so bili prisotni: dirigent Ben Mark Turner, pomočnica režiserja Sophia McAvoy, izvršni producent James Billos, ter glavni člani zasedbe: Nadim Naama (Fantom iz opere) , ki je psihično prizadet človek, in verjame da je Angel petja, živi pa v podzemni pečini ter rovih pod operno hišo, ljubi pa mlado Christine Daaré (balerino in operno odkritje mlade švedske sopranistke), to glavno vlogo menjaje se igrata: Georgia Wilkinson, Bridget Costello, prisoten je bil še Dougie Carter (Raoul Viscount de Chagny. Vsi skupaj so z navdušenjem komentirali kako je Gallusova dvorana CD, brez posebnih prilagoditev sprejela, kot tudi udejanila sila zahtevno scenografsko postavitev predstave. Kot pravijo je produkcija Fantoma iz opere na 73. LF primerljiva s postavitvijo na londonskem West Endu, kjer je uporabljeno več kot 200 kostumov, 1000 posameznih kosov garderobe in več kot 20 kostumskih sprememb, od katerih se nekatere zgodijo kar na odru. Scenografija in posebni učinki vključujejo 22 menjav prizorišč, pirotehnične efekte, 281 sveč, suhi led in 10 dimnih strojev. Posebnost fantomske scenske izvedbe pa predstavlja replika znamenitega lestenca iz pariške opere, ki je širok 3,2 m, težak 650 kg, ko med predstavo spektakularno pade s stropa in se s hitrostjo 2,5 metra na sekundo, zaustavi v primerni razdalji nad gledalci sredine parterja.

Zanimiv je tudi podatek, ki ga je posredovala produkcija 73. LF, da vrhunska mednarodna igralska zasedba vključuje številne umetnike, ki so nastopali na največjih svetovnih odrih. Nadim Naaman je vlogo Raoula igral na West Endu med letoma 2015 in 2017, Lara Martins (razvajena primadonna) je kot Carlotta nastopala kar šest sezon zapored, kar jo uvršča med najdlje prisotne nosilke te vloge. Bridget Costello in Giorgia Wilkinson pa sta se ansamblu pridružili iz Avstralije.
Muzikal Fantom iz opere sloni na francoskem romanu Le Fantôme de l´opera, francoskega novinarja, pisatelja in nobelovca Gastona Lerouxa (1868-1927), izšel je leta 1910. Izvirno prizorišče romana je Pariška opera ali Palača Garnier, ki se izkazala za pravo ozadje skrivnostnih zvokov iz podzemlja, naravnih labirintov, kjer so našli jezero oz. zbirališče podtalnice, kar je gotovo bila dobra podlaga za srhljivi roman Fantoma iz opere. Resnična srhljivka ali tragična nesreča pa se je zgodila med eno od prvih predstav in ni bila nikoli pojasnjena. 20. maja 1896 je padla protiutež težkega lestenca in ubila 56-letno vratarko Madame Chomette iz Rue Rochechouart. Ti dogodki so sprožili strah ter napihovali mit o opernem duhu, kar je tudi vodilo zgodbe romana, kot tudi muzikala o Fantomu, ki se prilagaja novim časom. Podzemne vode, po katerih na odru pluje barka Fantoma iz opere, so torej resnične, in jih še danes redno črpajo. Tudi je loža 5, ki si jo lasti Fantom iz opere, je ustrezno označena, celo se je lahko ogleda od zunaj na prvem nadstropju skrajno levo. Tudi gradnja opere (1861-1875) ni tekla gladko, spodbudil pa jo neuspeh atentata na Bonaparta 14, in se je zavlekla, ko je vmes posegel padec cesarstva, kot tudi vojna ter ognjeni zublji; na srečo pa se je za vse ljubitelje opere, glasbe ter muzikala, francoska Tretja republika odločila da Palačo Garnier dokonča.

Predstava traja poldrugo uro z enim odmorom, prične pa se z uverturo (Entre’Act), prodornega zvoka The Phantom of the Opera, ki že na samem začetku v toliki meri fascinira, da avditorij kar obnemi in koncentrirano sledi popolni predstavi, kjer je vse dovršeno, tudi vrhunsko teče v presežkih operne umetnosti; ko je celo poskrbljeno za dobro osvetljene ter lahkotno berljive nadnapise. Je kultna melodrama o Fantomu, ki straši po pariški Operi, ko polovico svojega spačenega obraza skriva pod masko, sicer pa je zaljubljen v vokal mlade sopranistke Christine; in kot se zdi, je Fantom iz opere posvetilo tako odličnim vokalom, kot glasbi, kar se da slediti v spevnih dialogih Fantoma in Christine.
Prva scena se pravzaprav izkaže za zaključni del zgodbe o Fantomu pariške Opere, ko je na dražbo predmetov iz pariške Opere 1919 prispela Meg Giry (Anna Mullan), balerina in hči madam Giry (Valerie Cutko), učiteljice baleta, tudi zveste stražarke Fantoma. Skrivnostni kupec vseh predmetov na dražbi je sedel v senci, na vozičku, oglasil se je le, ko je na dražbo postavljena glasbena skrinjica ter dejal, da jo je Ona imela najraje.
Uprizoritev druge scene se zavrti nekaj desetletjih nazaj, ko je Opera bila na vrhuncu svoje slave in sta nova upravitelja Firmin (Nicholas Garrett) ter njegov partner Andre (Arvid Larsen) prevzela upravljanje Opere, z njimi pa prispel tudi Raolu, ki ga je Christine prepoznala kot svojo otroško ljubezen tistih odraščajočih let. V tej sceni smo priča razpravam okoli vlog, ter stresom odpisanih primadon ob novi vokalni mladostni svežini, kar je praktično še dandanes dobro znana scena vsem, ki sodelujejo z opernim gledališčen, kot tudi gledalcem.

Zgodba se zapleta v ljubezenskem trikotniku, ko pride še do boja med Raoulom in Fantomom, ki je vse bolj srhljivo posesiven do mlade Christine, ona pa se končno odloči za svojega Raoula.
Režiserju Stephenu Barlowu je uspelo nadvse uspešno zgodbo in čase dogajanja muzikala Fantom iz opere, živo ter slikovito umestiti na gledališki oder, ob vrhunsko odigranih vlogah opernih pevcev, kar je posebnost tega fantomskega muzikala, da se vokalno nadgrajuje ob opernem petju. Tudi je razkošni milje Pariške opere uvrstil na sceno ob izrednih sodelavcih: Andrew Riley – scenografija in kostumografija, Howard Hudson za oblikovanje svetlobe in Adam Fisher, tonski mojster prefinjenega čistega zvoka. S pomočjo impresivne scenografije, ki se menja iz kadra v kader, se dočara razkošni ambient Pariške opere, ob temnih tonih ter zlatih detajlih, ki krasijo umetniško zasnovane scenske oblike ter prostore, kar da misliti o bogastvu, ki je vladal tiste dni. Scena na videlo postavlja ne le notranje prostore, ampak gledalca povzpne na zunanje stavbišče operne hiše, kot v podzemne vhode vladavine Fantoma.

Enako impresivna je tudi kostumografija, ki je v skladu z razkošjem časa, kar še posebej pride do izraza v sceni Maškerada. Na splošno je vizualni efekt scene sila močan; saj se je z navdihom gradil v tridimenzionalnem prostoru odra, za razliko od filmskih dvodimenzionalnih kadrov. Pariška opera je že od samih začetkov imela svoj klasični baletni ansambel, ki se izkaže tudi na sceni fantomskega muzikala, ko se ga uporablja kot scensko okrasje, in nujno zakritje kakega ne planiranega izpada, celo pred zaveso; in so klasične balerine zaplesale v belih tutujih v scenskih koreografijah, koreografa Ewana Jonesa.
Uspeh muzikala je odvisen od izvirne glasbe ter libreta, za kar so poskrbela omenjena velika imena te zvrsti, tudi za začetni uspešni vzgon muzikala Fantom iz opere ob orkestraciji: David Cullen & Andrew Lloyd Webber; za sam glasbeni uspeh izvedbe, pa je tokrat poskrbel dirigent in glasbeni vodja Ben Mark Turner, ko so zadoneli nepozabni songi v izvedbi vrhunskih solistov, ki smo jim sledili na premieri, ob vsaki posamezni spevni in odigrani vlogi, vrhunsko pa so se izkazali nosilci glavnih vlog: Nadim Naaman- Fantom, ki vse dni uprizoritve v Ljubljani nastopa v tej vlogi, Georgia Wilkinson – Christine, ki s svojim liričnim vokalom vsekakor osvaja gledišče in Dougie Carter – Raoul, kot mladi ljubimec, in ne nazadnje tudi Carlot Giudicelli kot Lara Martins v svoji spevni parodiji ter karakterni vlogi užaljene primadone. Nadim Naaman je subtilno odigral, tudi s svojim toplim vokalom barval zapleteno in zavrto vlogo osamljenega Fantoma, ter njegovih nekontroliranih strasti, ali norosti.

(foto: Darja Štravs Tisu)

Eden najuspešnejših muzikalov vseh časov Fantom iz opere, ki krasi letošnjo produkcijo 73. LF, se je z burnim aplavzom in glasnim spodbujanjem premierno zaključil in to malo drugače kot smo sicer vajeni, kajti izvajalci so se po nekajkratnih poklonih odstranili z odrskega prizorišča, začudene stoječe gledalce pa je nagradil in pospremil orkester pod taktirko Bena Marka Turnerja, vse dokler se dvorana ni skoraj docela izpraznila. Moram priznati, da je glasba bila kar prijetna popotnica za odhod s prizorišča. Eden najbolj uspešnih vrhunskih muzikalov vseh časov, Fantom iz opere Andrewa Lloyda Webbra, je več kot navdušil na premieri, in če še niste bili deležni tega kultnega umetniško zaokroženega spektakla, če se le da, ga ne zamudite. Do nedelje, 20. julija je na sporedu še sedem predstav in vstopnice gredo za med. Link do nakupa tukaj https://www.cd-cc.si/kultura/prireditev-drugega-organizatorja/fantom-iz-opere