ARTICLE AD
Letošnji svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe izpostavlja potrebo po zmanjšanju digitalnega razkoraka med spoloma. Izmed 2,6 milijarde ljudi, ki so še vedno nepovezani, jih je večina žensk in deklet, opozarjajo v Mednarodni telekomunikacijski zvezi (ITU). V Sloveniji je bila lani slaba petina IKT-strokovnjakov žensk.
Razlike v dostopu do interneta in digitalnih storitev ter omejene digitalne veščine še naprej predstavljajo ovire za ženske in dekleta pri sodelovanju v današnji ekonomiji in oblikovanju digitalnih storitev prihodnosti, so ob današnjem svetovnem dnevu telekomunikacij zapisali pri ITU.
“Premostitev tega razkoraka je bistvenega pomena za odklepanje novih poti za gospodarsko rast, inovacije in trajnostni razvoj,” so navedli.
Ključno sporočilo letošnjega dneva je, da so tehnološke rešitve vključujoče in da tako koristijo vsem, so v sporočilu za javnost poudarili na statističnem uradu. Ob tem so razkrili nekaj podatkov o tem, v kolikšnem obsegu ženske sodelujejo v digitalni družbi v Sloveniji in pri njenem razvoju.
Internet, ki je ključen za digitalizacijo, je v prvem četrtletju lanskega leta uporabljalo 91 odstotkov oseb, starih med 16 in 74 let. Pri tem sta bila deleža moških in žensk enaka (91 odstotkov). Interneta medtem še nikoli ni uporabljalo sedem odstotkov prebivalcev, od tega 51 odstotkov moških in 49 odstotkov žensk.
V letu 2023 je bilo brez digitalnih veščin 13 odstotkov moških in 14 odstotkov žensk. Zelo dobro razvite digitalne veščine je imelo 21 odstotkov moških in 17 odstotkov žensk, osnovne digitalne veščine pa 26 odstotkov moških in 29 odstotkov žensk.
Lani je bilo v Sloveniji 39.840 delovno aktivnih strokovnjakov za informacijsko-telekomunikacijske tehnologije (IKT), kar je predstavljalo 4,2 odstotka vseh delovno aktivnih.
Med IKT-strokovnjaki je bilo 82 odstotkov moških in 18 odstotkov žensk. V primerjavi z letom 2020 se je delež žensk povečal za eno odstotno točko, ugotavljajo na statističnem uradu.
Največ strokovnjakov za IKT je bilo v poklicni skupini programerji računalniških aplikacij, in sicer 5381, od tega jih je bilo 10 odstotkov žensk. Sledila je poklicna skupina razvijalci programske opreme, ki je štela 5190 strokovnjakov, od tega 11 odstotkov žensk.
Ženske so s 56 odstotki prevladovale v poklicni skupini snovalci in administratorji podatkovnih baz, 47 odstotkov jih je bilo v skupini grafični in multimedijski oblikovalci ter 43 odstotkov v poklicni skupini predavatelji tečajev informacijskih tehnologij v neformalnem izobraževanju.
Lani je spletne strani ali aplikacije javnih ustanov uporabljalo 74 odstotkov oseb, starih med 16 in 74 let. To je več od povprečja EU, ki je znašalo 70 odstotkov. Od tega je te spletne strani ali aplikacije uporabljalo 72 odstotkov moških in 76 odstotkov žensk. V primerjavi z letom 2023 se je ta uporaba skupno povečala za tri odstotne točke; pri moških za dve, pri ženskah pa za štiri odstotne točke, so še pojasnili na statističnem uradu.