»Draga žena in otroci. Ni znano, ali danes gremo v Nemčijo«

»Draga žena in otroci, ni znano, ali danes gremo v Nemčijo. Glej si zdravlje ti in Bernardu gledi za dat u sanatorij. Prodej enu kravu. Bog zdravi. Zbogom. Boneta Jožef, 17. 10. 1944« Potem ko so ga dali na vlak za Nemčijo, je Jožef Boneta poiskal listek in nanj napisal krajše sporočilo za ženo. Odvrgel ga je skozi špranjo nad vrati vagona nekje pri Mošu. Dobri ljudje so sporočilo našli ob robu tračnic in poskrbeli, da je prišlo do žene. Lojzka Žigon ga je na dom pri Bonetih v Dolu dobila štirideset dni kasneje.

S presunljivo zgodbo o zadnjem sporočilu, ki ga je Jožef Boneta poslal svoji ženi in otrokom, se začenja knjiga Jožef. Il fiore rubato, ki jo je napisal Sergio Tasso, profesor informatike na univerzi v Perugii, sicer rojen v Liguriji.

»Jožef Boneta je bil moj dedek. Rodil se je 13. maja 1900 in je umrl v Dachauu 10. aprila 1945. Z ženo Lojzko sta imela tri hčerke. Najmlajša izmed njih, Milka, je moja mama. Pred časom je zaradi Alzheimerjeve bolezni izgubila spomin. Skupaj s sestrama, mojima tetama, Bernardo in Ivanko, mi je rada govorila o svojem očetu, mojem dedku, tako da sem se počutil skoraj obvezanega zapisati njegovo življenjsko zgodbo in se tako pokloniti njegovemu spominu,« nam je povedal Sergio Tasso, ki je v knjigi v nekoliko romanzirani obliki opisal celo življenje Jožefa Bonete.

Čeprav je knjiga v italijanskem jeziku, je Tasso vsa imena in priimke njenih protagonistov ter imena vseh krajev zapisal v slovenščini. V knjigi je pozornost namenil tudi težkim trenutkom, ki jih je Jožef preživel med prvo svetovno vojno, ko je bil v begunstvu na Dunaju, kjer se je zdravil, in zatem skupaj z drugimi družinskimi člani v kraju Bruck pri Litvi. Njegov oče je umrl v vojni kot avstro-ogrski vojak, medtem ko je mama umrla med porodom sina Karla, ki je preživel in zatem umrl pri triintridesetih letih starosti zaradi tuberkoloze.

Med fašizmom so trpeli

V povojnem času je tudi Jožef Boneta s svojo družino okusil učinke raznarodovalne politike fašizma. Diskriminiran je bil na delu v tržiški ladjedelnici, priimek in ime so mu spremenili v Giuseppe Bonetta. Med drugo svetovno se je kot domala vsi Doljani vključil v osvobodilni boj, pri čemer ga je zelo prizadela smrt šestnajstletnega nečaka Bepija, ki je bil septembra 1943 ranjen pri partizanih na goriški fronti in zatem ustreljen v Vidmu.

Oktobra 1944 so Jožefa Boneto pri Doberdobu skupaj z drugimi domačini zajeli Nemci in zatem sestavili dve vrsti. Jožef se je znašel v vrsti, ki bi ostala v tukajšnjih krajih. V drugi vrsti, ki je bila namenjena v Nemčijo, je stal mlajši moški, ki je naenkrat zamenjal vrsto. Nemci so vse ujetnike prešteli in ugotovili, da je v vrsti za Nemčijo manjkal nekdo. Z otroško izštevanko so določili, da bo prazno mesto zapolnil Jožef Boneta. Čeprav je videl mladeniča, ki je zamenjal vrsto, ni ničesar rekel ... Skupaj z drugimi sotrpini so ga odpeljali v Gorico, kjer so ga dali na vlak za koncentracijsko taborišče Dachau. Tik pred smrtjo, le nekaj tednov pred osvoboditvijo, je Jožef, hudo bolan, prosil sovaščana, ki je bil skupaj z njim v taborišču, naj se ob povratku domov oglasi pri ženi in naj ji sporoči grdo novico. »Če se boš vrnil v Dol, pojdi k moji družini, k ženi in hčerkam, in reci jim, da jih z vsem srcem ljubim.«

Po moževi smrti je Lojzka Žigon sama vzgojila tri hčerke. Do konca življenja je ostala pri Bonetih, medtem ko so se tri hčerke odselile. »Moja teta Ivanka se je poročila s Sardincem in živi v Ločniku, poučevala je na slovenskih šolah. Teta Bernarda je z mojim stricem, nekdanjim finančnim policistom v Mirnu, ki je doma iz Ligurije in ki je med drugim brat mojega očeta, živela v raznih krajih po Italiji, zdaj je njen dom v Ronkah. Moja mama Milka je z mojim očetom celo življenje preživela v vasi Framura v bližini mesta La Spezia,« nam je povedal Sergio Tasso in pojasnil, da je družina sporočilo, ki ga je Jožef Boneta odvrgel z vlaka za Nemčijo pri Mošu, hranila dolga leta, vendar se je zatem izgubilo okrog leta 1977, in sicer med zbiranjem gradiva za knjigo Dol skozi boj do svobode.

Predstavitev bo 2. junija

Knjigo, ki jo je Sergio Tasso posvetil dedku Jožefu Boneti, bo sklad Dorče Sardoč predstavil v ponedeljek, 2. junija, ob 11. uri v središču društva Kremenjak v Jamljah. Predstavitev prirejajo v sodelovanju s sekcijama ANPI-VZPI Dol-Jamlje in Doberdob, z društvom Hrast in ob pokroviteljstvu Občine Doberdob. Pred krajem, kjer je pri Bonetih nekoč živel Jožef Boneta, je 27. januarja 2020 nemški umetnik Gunter Demnig položil tlakovec spomina.