Ljubitelje umetnosti nagovarja z barvami

V galeriji Kulturnega centra Lojze Bratuž je v četrtek pod večer potekalo odprtje razstave Ko barve spregovorijo, ki jo je pripravila mednarodno priznana slovenska umetnica Ejti Štih in bo na ogled do konca avgusta. Dogodek je bil del projekta Pesmi, zgodbe in pripovedi v risbi in besedi, ki ga vodi društvo ARS.

Že dopoldne je bil organiziran preddogodek za otroke iz osnovnih šol Josipa Abrama iz Pevme, Frana Erjavca iz Štandreža in Otona Župančiča iz Gorice. Otroci so z zanimanjem prisluhnili zgodbi Rumi in kapitan, ki jo je pripovedovala igralka, pesnica in avtorica knjige Saša Pavček, skupaj s svojo psičko Rumi, ki je tudi glavna junakinja pripovedi.

Vsestranska umetnica

Ejti Štih, rojena kot Marija Štih, od leta 1982 živi in ustvarja v mestu Santa Cruz de la Sierra v Boliviji. Njeno ustvarjanje obsega široko področje likovne umetnosti: od slikarstva, kiparstva, keramike, grafike, inštalacij, pa vse do ilustracij knjig, oblikovanja plakatov, kostumov in scenografij za več kot petdeset gledaliških predstav. V štiridesetih letih ustvarjanja je pripravila več kot šestdeset samostojnih razstav ter sodelovala na številnih skupinskih razstavah in mednarodnih bienalih. Njena dela so danes del javnih in zasebnih zbirk v Boliviji in po svetu. Od leta 2005 deluje kot kulturna vodja, soustanoviteljica in prostovoljna ravnateljica umetniškega prostora Umetniškega prostora Manzana 1 v Santa Cruzu.

Uvodno besedo na večerni otvoritvi je podala Franka Žgavec, predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž, ki je predstavila kontekst razstave in vlogo projekta, v katerem je nastajala. Za glasbeno spremljavo sta poskrbeli violinistki Anisja Volčič in Mateja Manzato iz razreda Mojce Križnič na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel.

Umetnico in njena dela je obiskovalcem približal Šasa Quinzi, ki je v nagovoru izpostavil razne značilnosti njenega ustvarjalnega izraza. »Ejti Štih je izrazit kolorist. Vsaka slika ima eno močno, dominantno barvo, ki se niansira z razredčevanjem in s tem ustvarja atmosfersko globino ter ozadje, ki ni nikoli ploskovito,« je povedal Quinzi in poudaril tudi nasprotni pristop umetnice, ki zna z minimalnimi posegi (včasih tudi s kolaži) osmisliti povsem belo ozadje. »Druga značilnost je izrazita gestualnost: poteze čopiča in roke pri Ejti Štih so močno prepoznavne,« je še dodal.

Ob zaključku večera je spregovorila tudi umetnica sama. V zahvalnem nagovoru je med drugim delila prisrčno anekdoto: Tone Pavček je pred leti napisal knjigo Juri Muri v Afriki, ki jo je Ejtijina mama ilustrirala med nosečnostjo. Šestdeset let kasneje se je Saša Pavček, hčerka Toneta Pavčka, obrnila na Ejti, naj ilustrira njeno knjigo Rumi in kapitan. Simboličen, skoraj usodni umetniški krog, ki je tudi sami slikarki zelo pri srcu.

Izzivi Kokošjega rodu

Ejti Štih je ob koncu razkrila tudi izzive pri ilustriranju knjige Kokošji rod Josipa Ribičiča, saj so zgodbe napisane v času vzpona fašizma in nosijo precej mračen podton. Trudila se je, da bi z barvitimi, vizualno privlačnimi ilustracijami ublažila resnost besedil ter jih naredila dostopnejša mlajšim bralcem.