Švedsko zdravstvo vse bolj sloni na priseljencih: skoraj polovica zobozdravnikov rojenih drugje

Švedsko zdravstvo se s pomanjkanjem kadra ne sooča od včeraj. Že leta pomemben del vrzeli zapolnjujejo zdravniki in zobozdravniki, ki niso rojeni v državi. Najnovejši podatki kažejo, da se je 35 odstotkov vseh zdravnikov in kar 46 odstotkov zobozdravnikov, ki danes delajo na Švedskem, rodilo v tujini. To je eden najvišjih deležev v Evropi in hkrati podatek, ki sproža vprašanja o tem, kam gre zdravstveni sistem ter kako močno je postal odvisen od priseljevanja.

Zdravniki iz tujine kot nuja, ne izbira

Velik del teh strokovnjakov prihaja iz držav zunaj Evropske unije. Med njimi najbolj izstopa Irak, ki je v zadnjih letih postal eden glavnih virov zdravnikov za švedsko zdravstvo. Po ocenah je iz te države na Švedsko prišlo približno 1300 zdravnikov. Veliko jih tam ni ostalo le začasno, temveč so si uredili življenje in delo za daljše obdobje. Poleg Iraka v švedski zdravstveni sistem prihajajo tudi strokovnjaki iz Sirije, Irana, držav Balkana ter iz nekaterih afriških držav.

Razlogi za tak razvoj so precej preprosti, čeprav se prepletajo. Švedsko prebivalstvo se hitro stara, potrebe po zdravstveni oskrbi pa so iz leta v leto večje. Ob tem domače izobraževalne ustanove ne uspejo izšolati dovolj novega kadra, da bi nadomestile zdravnike in zobozdravnike, ki odhajajo v pokoj. Posledica je vse večja odvisnost od tujih strokovnjakov. Brez njih bi številne ambulante in bolnišnice delovale na robu zmogljivosti, ponekod pa bi se čakalne dobe še občutneje podaljšale.

Foto: Švedska

Izzivi integracije in priznavanja znanja

Čeprav priseljeni zdravniki predstavljajo ključno oporo, njihova vključitev ni vedno preprosta. Priznavanje diplom, učenje jezika in prilagajanje švedskemu zdravstvenemu sistemu pogosto trajajo več let. V tem času mnogi delajo pod svojim nivojem usposobljenosti ali čakajo na dodatna izobraževanja in izpite.

Ob tem se vse pogosteje odpirajo tudi razprave o etični plati takšnega uvoza kadra. Države, iz katerih ti zdravniki prihajajo, se pogosto same soočajo s pomanjkanjem zdravstvenih delavcev. Švedske oblasti kljub temu poudarjajo, da brez pomoči iz tujine sistem preprosto ne bi mogel ohranjati enake dostopnosti in ravni zdravstvenih storitev, kot jih imajo prebivalci danes.

Podatki kažejo precej jasno sliko. Priseljevanje je postalo sestavni del delovanja švedskega zdravstva in ne več zgolj začasna rešitev. Ostaja pa vprašanje, ali bo država v prihodnje zmogla okrepiti lastno izobraževanje in zaposlovanje kadra ali pa se bo odvisnost od tujine še poglobila.

Pripravil: J.P.

Vir: OECD

The post Švedsko zdravstvo vse bolj sloni na priseljencih: skoraj polovica zobozdravnikov rojenih drugje first appeared on NaDlani.si.