Švarc Pipan je za pripravo strategije digitalizacije pravosodja za 50 tisočakov najela svojega političnega prijatelja

Nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, ki je tujim poslovnežem razgalila koruptivnost vladajoče elite, se je sama ujela v kremplje koruptivnega ravnanja.

Švarc Pipanova, ki je ena od ujetih v prisluhe domnevnih britanskih in čeških poslovnežev, se z javnimi objavami na socialnih omrežjih brani na vse kriplje in obtožuje opozicijo za njena nesrečna razkritja korupcije tesnega prijatelja Zorana Jankovića, predsednika vlade Roberta Goloba, vplivnega ozadja nekdanjega šefa Komunistične partije Slovenije Milana Kučana in številnih drugih.

Ob tem se je samooklicana vrhunska pravnica in po novem še poslovna svetovalka ter lobistka lotila še znanstvenika in strokovnjaka za umetno inteligenco dr. Nika Gamulina, ki je s poglobljeno analizo dokazal in utemeljil, da prisluhi, v katere so se ob Švarc Pipanovi ujeli še nekdanja generalna sekretarka stranke Gibanje Svoboda Vesna Vuković – Vuka, vplivna odvetnica Nina Zidar Klemenčič, lobist in Golobov prijatelj Rok Hodej, dolgoletni tesen prijatelj in zaupnik Roberta Goloba Dejan Paravan ter Tomislav Vukmanović, dolgoletni Golobov poslovni spremljevalec v energetiki, niso ponarejeni oziroma ustvarjeni z umetno inteligenco. Švarc Pipanova je po napadu Reporterja na dr. Gamulina, češ da je pri svojih strokovnih analizah politično pristranski, pristavila svoj lonček z zapisom: “Kdo bi si mislil … Logično je, da ko se greš tako vrhunsko organizirano akcijo, boš poskrbel tudi za ustrezne “strokovnjake” in “analitike”.”

Vir: FB

Švarc Pipanova pa ob svoji diskreditaciji, kot je zanjo značilno, napada brez argumenta ali dokaza, kar je ob strokovni in siceršnji javnosti spoznal tudi dr. Gamulin. Za besede, ki jih je izrekla sama, zdaj krivi druge. Ob tem pa je Švarc Pipanova v svojem kratkega veka trajajočem in klavrno propadlem ministrskem mandatu posebno pozornost namenjala digitalizaciji pravosodja – bolje rečeno političnemu financiranju svojih tesnih prijateljev z davkoplačevalskim denarjem za digitalizacijo pravosodja. Pri tem pa se je sama šla vrhunsko organizirano akcijo in aktivno poskrbela za ustrezne “strokovnjake” in “analitike”.

Švarc Pipanova je takoj po nastopu ministrske funkcije poskrbela za finančno nagrado svojim privržencem in takratnim strankarskim sopotnikom, najverjetneje za plačilo predvolilnih uslug ter politično-aktivističnih operacij v času njenega ministrovanja. Leto in pol se je Švarc Pipanova neuspešno trudila zagotoviti milijonski posel političnemu kolegu Ernestu Žejnu. Uspešno pa je poskrbela za skoraj 50.000 evrov težko pogodbo iz državnega proračuna svojemu prijatelju Andreju Omerzelu, nekdanjemu predsedniku podmladka stranke SD. Kot kažejo dokumenti, je šlo za prikrito politično financiranje konkretne osebe s fiktivno pogodbo. Omerzel je namreč malo po nastopu Golobove vlade in imenovanju Švarc Pipanove za pravosodno ministrico odprl status samostojnega podjetnika – Pravno, poslovno in projektno svetovanje Andrej Omerzel, s. p. Le nekaj dni zatem je že podpisal pogodbo s pravosodnim ministrstvom, katere predmet je bila koordinacija digitalizacije na področju pravosodja. Kljub temu da Omerzel ni noben strokovnjak s področja digitalizacije, s tem področjem tudi nima nobenih izkušenj, strokovnih kompetenc ali česar koli drugega, najmanj še v pravosodju, je prejel posel, vreden več deset tisoč evrov. Dokumenti kažejo, da sta v aktivnostih digitalizacije tesno sodelovala Omerzel in razvpiti Ernest Žejn.

Dominika Švarc Pipan in Andrej Omerzel (Vir: Facebook profil Dominike Švarc Pipan)

Koruptivno ravnanje in kriminalna strankarska ozadja financiranja projekta Švarc Pipanove

Kaj je spornega z več deset tisoč evrov vredno Omerzelovo pogodbo? Praktično vse. Omerzel je namreč v okviru svojih “storitev”, za katere se izkazuje utemeljen dvom, da jih sploh ni nikoli izvedel, izdal celo vrsto poročil, v katerih je navajal usklajevanje na temo digitalizacije z deležniki na področju pravosodja – torej s sodišči, tožilstvom in državnim odvetništvom. Za teh skoraj 50 tisočakov naj bi izdelal tudi Strategijo digitalizacije pravosodja v Sloveniji. In tukaj se dvojec Švarc Pipanova in Omerzel zatakne. Vrhovno sodišče RS in Vrhovno državno tožilstvo, ki vodita projekte digitalizacije pravosodja, sta jasno in nedvoumno potrdila, da z Omerzelovim pregrešno dragim dokumentom “Strategija digitalizacije pravosodja” sploh niso bili seznanjeni in pri pripravi niso sodelovali, kakor tudi ne s pogodbenikom Andrejem Omerzelom. V številnih delovnih poročilih, ki jih je Omerzel pravosodnemu ministrstvu prilagal k računom za plačilo njegovih storitev, omenja prav sodelovanje s pravosodnimi deležniki, ti pa o tem očitno niso vedeli ničesar. Še več, pregled dokumenta, ki naj bi predstavljal Strategijo digitalizacije pravosodja, kaže, da gre za povsem vsebinsko prazen in strokovno zgrešen dokument, ki ni usklajen niti z nacionalnimi, kaj šele z veljavnimi smernicami na ravni Evropske unije. Neuporaben dokument, za katerega je Švarc Pipanova namenila vrtoglavih 50.000 evrov, je vreden torej več kot 30 povprečnih slovenskih neto plač. Dokument je stroka ocenila za brezpredmeten, neustrezen, na ravni srednješolske seminarske naloge. Kot pravijo viri z Ministrstva za pravosodje, so za pripravo strategije digitalizacije pred dnevi kot delovno nalogo zadolžili kar enega od tam zaposlenih. S tem so potrdili ničnost in brezvrednost drago plačane “storitve” svojega strankarskega kolega Omerzela in Švarc Pipanove.

Odziv Vrhovnega državnega tožilstva, da s strategijo digitalizacije pravosodja, ki jo je pripravil Andrej Omerzel, sploh niso seznanjeni

Odziv Vrhovnega sodišča RS, da s strategijo digitalizacije pravosodja, ki jo je pripravil Andrej Omerzel, sploh niso seznanjeni, prav tako z Omerzelom niso sodelovali

Po prvih vprašanjih, posredovanih pravosodnemu ministrstvu, ki so nakazovala sume korupcije in kršitve integritete tedanje pravosodne ministrice Švarc Pipanove ter sume kaznivih dejanj pri omenjenem poslu, je Andrej Omerzel nemudoma podal pobudo za prekinitev pogodbe, le nekaj dni zatem pa je svoj s. p. tudi zaprl, s čimer so akterji verjetno mislili, da bodo svoje sledi uspešno zakrili. Z zadevo sta seznanjeni tudi kasnejša ministrica Andreja Katič in tedanja državna sekretarka ter aktualna pravosodna ministrica Andreja Kokalj, ki pa sta zadevo pometli pod preprogo in z vsemi mehanizmi branili svojega strankarskega kolega Andreja Omerzela in tudi Švarc Pipanovo. To je tudi razumljivo, saj je Švarc Pipanova kljub odstopu z ministrske funkcije, kot je v prisluhih sama izpostavila, ostala vidna politična akterka iz ozadja in celo ena najtesnejših svetovalk predsednika vlade Goloba.

Z načini financiranja svojih političnih aktivistov si Socialni demokrati, vključno z njihovo prvo izbranko za pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan, njeno naslednico in zdaj poslansko kandidatko Andrejo Katič, ki uživa podporo Milana Kučana, kot kaže, integriteto in zakone interpretirajo po svoje. Po svoje si očitno v nebo vpijoč korupcijski in kriminalni primer razlaga tudi aktualna pravosodna ministrica Andreja Kokalj, ki je bila pred nastopom funkcije – ironično – zaposlena prav na Komisiji za preprečevanje korupcije. Tja se bo po svojem kratkem mandatu najverjetneje vrnila, kjer pa bo pri preiskavi konkretnega primera srečala samo sebe. Kokaljeva se do danes ni oglasila in obsodila brutalnih razkritij kriminalnih struktur in delovanja najvišjih predstavnikov aktualne oblasti, vključno s sodstvom in tožilstvom, kar pove vse o njeni naravi ter njenih pogledih in razumevanju korupcije in kriminala.

S. K.