Studio NUA: Prostor, ki diha z burjo

Leta 2022 sta primorski poslovnež Ivo Boscarol in njegova hči Taja presenetila občino Ajdovščina v Vipavski dolini s finančno donacijo kot osebnim prispevkom k razvoju občine. Za Slovenijo je to nenavadna poteza. Občini sta namenila 25 milijonov evrov. V pismu o nameri sta zapisala, za kaj naj bodo sredstva porabljena. 20 milijonov evrov je namenjenih izgradnji zdravstvenega centra s sodobnim logističnim centrom in večnamensko helikoptersko storitvijo, ki združuje vse službe s področja zaščite in reševanja. 4 milijone evrov naj bodo porabljeni za izgradnjo muzeja letalske zgodovine s poudarkom na dosežkih letalstva na Ajdovskem in širšem Goriškem. 1 milijon evrov pa je bil namenjen ozelenitvi mesta Ajdovščina in okolice, da bi občanom zagotovili prijetnejše življenjsko okolje. Ta zadnji del donacije je že zaključen, pozitivni učinki pa so v vetrovnem mestu v dolini že vidni.

Naročilo za projekt zasaditve so prejeli krajinski arhitekti iz Studia NUA iz Ajdovščine. Med projektiranjem so sodelovali z javnimi ustanovami in krajevnimi skupnostmi, prisluhnili željam glede zasaditev in urejanja okolja ter ves čas ostali v stiku z izvajalci Flora & Sport d.o.o. in vzdrževalci iz Komunalno-stanovanjske družbe Ajdovščina d.o.o. Aktivno so sodelovali tudi pri samem sajenju in projekt po potrebi prilagajali razmeram na terenu.

Točna površina zasajenega območja ni znana, znano pa je, da je javni odprti prostor mesta s tem projektom pridobil 1200 dreves, 700 grmovnic in približno 28.000 trajnic. V ozelenitev so vključene glavne ulice v Ajdovščini – Goriška cesta, Vipavska cesta in Lokavška cesta –, javni prostori pred knjižnico, šolami, športna in otroška igrišča, krožišča ter zasaditve po krajevnih skupnostih v občini. Zasajena je bila tudi protiveterna zaščita med industrijsko cono in avtocesto na obrobju mesta.

Pri izboru rastlin so se avtorji osredotočili na avtohtone in rastišču prilagojene vrste, odporne na sušo, veter ter temperaturne ekstreme, značilne za Vipavsko dolino. Te vrste se naravno vpenjajo v krajino in krepijo lokalno identiteto prostora. Uporabljene rastline so odporne, dolgožive in nizko vzdrževalne, zahtevajo malo vode ter se v rasti medsebojno podpirajo, kar zmanjšuje potrebo po rednih posegih.

Med ključnimi drevesnimi vrstami prevladujejo lipa (Tilia cordata), ostrolistni javor (Acer platanoides), maklen (Acer campestre), poljski javor (Acer campestre ‘Lienco’), črna jelša (Alnus glutinosa), bela vrba (Salix alba), črni topol (Populus nigra), močvirski hrast (Quercus palustris), mali jesen (Fraxinus ornus), rdeči bor (Pinus sylvestris), divja češnja (Prunus avium) in platana (Platanus × acerifolia) ter druge lokalno značilne vrste, ki skupaj tvorijo stabilno in dolgoročno zeleno ogrodje mesta.

Zasaditev dopolnjuje približno 700 grmovnic, ki ustvarjajo mehkejše prehode, členijo robove in oblikujejo intimnejše mikroambiente. Grmovna plast deluje kot povezovalni člen med drevesi in trajnicami ter prispeva k prostorski čitljivosti in ekološki vrednosti območja. Med prevladujočimi vrstami so rumeni dren (Cornus mas), rdeči dren (Cornus sanguinea), leska (Corylus avellana), ruj (Cotinus coggygria), nepozebnik (Hamamelis × intermedia), navadna brogovita (Viburnum opulus) in bisernik (Symphoricarpos albus), ki s cvetovi, plodovi in sezonsko obarvanostjo vnašajo izrazito naravno dinamiko. Grmovnice tako niso le ozadje, temveč aktivni nosilci ritma prostora, barvne dinamike in biotske raznovrstnosti.

Rdeča nit zasnove so okrasne trave, predvsem Stipa tenuissima, katerih rahla, skoraj prosojna struktura se mehko ziblje v burji. Omenimo še Gaura lindheimeri ‘Summer Breeze’ z nežnimi belorožnatimi cvetovi, patagonski sporiš (Verbena bonariensis) s pokončnimi prosojnimi socvetji, ameriški slamnik (Echinacea purpurea), ki vnaša stabilnost, ter zdravilno strašnico (Sanguisorba officinalis) s temno rdečimi klasastimi cvetovi, ki dodajo globino. Drobne haljice (Petrorhagia saxifraga) mehčajo robove in ustvarjajo enotno monokromatsko ploskev.

Ob Goriški cesti potekajo drevoredne zasaditve s poljskim javorjem (Acer campestre ‘Lienco’). Proti Lokavcu so zasajene lipe (Tilia cordata) in stebrasta trepetlika (Populus tremula ‘Erecta’). Med kolesarsko stezo in cesto na Goriški ter Lokavski osi poteka pas mešanih trajnic iz prej omenjenih vrst. Na brežinah reke Hubelj so zasajene vrbe žalujke (Salix babylonica), bele vrbe (Salix alba) in črne jelše (Alnus glutinosa) – vse tri vrste dobro prenašajo stalno vlažna tla, občasno poplavljanje in visoko podtalnico, kar je značilno za obrežje Hubelj. Različne vmesne zasaditve najdemo še ob Lavričevi knjižnici, na Vilharjevi ulici, ob Srednji šoli Vena Pilona in Osnovni šoli Danila Lokarja, ob nogometnem stadionu, na otroških igriščih, v krožišču Ribnik ter ob stanovanjskih blokih.

Projekt trajnostne ozelenitve Ajdovščine z novimi zasaditvami ne ponuja le estetske kompozicije rastlin, temveč tudi ekološko in ekonomsko vzdržnost. Površine delujejo kot mikrohabitati, povečujejo biotsko raznovrstnost, blažijo učinek toplotnih otokov in ustvarjajo prijetnejše bivalno okolje. Prostor tako postaja živ organizem, v katerem se narava in mesto srečujeta v stalnem dialogu, ki se spreminja z letnimi časi, svetlobo in gibanjem vetra. Trajnice s svojo dinamiko barv, tekstur in višinskih kontrastov ustvarjajo ritem skozi vse leto: spomladi prostor zadiha s svežino, poleti žari v barvah, jeseni se umiri v zlatih tonih, pozimi pa prevlada rahla tišina, ki poudari obliko in strukturo zasaditve. Ko nad mesto udari značilna burja, trave oživijo in ustvarijo gibanje – mesto diha v ritmu narave in vetra kot živ organizem, ki se odziva in govori svoj jezik. S tem projektom narava sredi urbanega tkiva najde svoj izraz in postane neločljiv del podobe in življenja mesta.

x      

Pripravila: Eva Sušnik
Avtorica portreta: Pručka – Tamara Vidmar (na portretu Tina Lipovž in Veronika Žorž)

Trajnostna ozelenitev mesta Ajdovščina
Avtorji projekta: Tina Lipovž, u. d. i. kraj. arh. (vodja projekta), Veronika Žorž, d. i. kraj. arh., Rok Štefin, d. i. kraj. arh., Aneja Fučka, d. i. kraj. arh., Diana Kocjančič, abs. kraj. arh. Investitor: Ivo in Taja Boscarol, donatorja Lokacija: občina Ajdovščina Fotografije: Pručka – Tamara Vidmar, arhiv občine Ajdovščina – Polona Ipavec

Leto načrtovanja: 2022 Leto izvedbe: 2023
Obseg zasaditve: 1200 dreves, 700 grmovnic in približno 28.000 trajnic
Izvajalci: Flora & Sport d.o.o.

Tina Lipovž in Veronika Žorž

Tina