Ali lahko ljubezen res obstaja brez globoke povezanosti?

Da, lahko – vendar je takšna ljubezen praviloma manj stabilna in se težje ohrani skozi stres, konflikte ali velike življenjske spremembe. Brez globlje povezanosti lahko obstajata zaljubljenost, naklonjenost, zvestoba ali navezanost, vendar pogosto manjka občutek čustvene varnosti: da te drugi res vidi, razume in da se nanj lahko opreš. V praksi to pomeni, da ljubezen brez povezanosti bolj verjetno postane odnos “na avtopilotu” ali pa se sčasoma izčrpa.

Zakaj globoka povezanost pogosto odloča, ali ljubezen “drži”?

Globoka povezanost ni romantična meglica, ampak zelo konkreten občutek: partner je čustveno dosegljiv, se odziva in ostaja vključen tudi takrat, ko je neprijetno. V raziskavah partnerskih odnosov se te dimenzije pogosto opisujejo kot dostopnost, odzivnost in vključenost, to so vedenja, ki jih človek zazna v drobnih trenutkih, ne le v velikih gestah. Na tej logiki temelji tudi kratka lestvica BARE (Brief Accessibility, Responsiveness, Engagement), ki meri prav takšne “signalne” elemente povezanosti v paru.

Foto: Globoka povezanost

Ko je povezanost prisotna, se ljubezen lahko izraža na več načinov: kot skrb, humor, spoštovanje, želja po bližini, pa tudi kot sposobnost, da konflikt ne razbije osnovnega občutka “midva sva ekipa”. Ko povezanosti ni, se ljubezen pogosto kaže bolj kot dolžnost ali navada in je zato ranljivejša za občutek osamljenosti v odnosu.

Kdaj se zdi, da ljubezen obstaja tudi brez globoke povezanosti?

Najpogosteje na začetku. Zaljubljenost lahko ustvari močan občutek bližine, ki pa še ni nujno rezultat resničnega poznavanja in varnosti; pogosto gre za idealizacijo in intenzivno privlačnost. V tem obdobju se par lahko zdi “izjemno povezan”, čeprav še ni preizkušen v stresu, kompromisih, razočaranjih ali dolgotrajni rutini.

Drugi primer so odnosi, ki so predvsem funkcionalni: skupno gospodinjstvo, krediti, starševstvo, socialna varnost. V takih odnosih lahko obstaja iskrena naklonjenost in lojalnost, a manj intimne povezanosti. Dokler življenje teče mirno, odnos deluje. Ko se pojavijo večje obremenitve (bolezen, izguba, finančni pritiski), se hitro pokaže, ali je med partnerjema tudi čustvena opora, ali le “upravljanje projekta”.

Kaj če se povezanost izgubi, ljubezen pa ostane?

To je zelo pogost scenarij v dolgoročnih zvezah: “rad/a ga imam, ampak nisva več blizu.” Vzroki so običajno kumulativni: neizrečene zamere, preveč nerešenih konfliktov, utrujenost, manj časa, pa tudi vzorec, kjer se eden umika, drugi pa pritiska.

Pomembno je ločiti med dvema stanjema:

• Ljubezen kot naklonjenost brez stika. Partnerju želiš dobro, a se čustveno ne srečata več. Pogovori ostanejo pri logistiki, nežnost je redka, humor se zmanjša.
• Ljubezen kot navezanost brez varnosti. Čustva so močna, hkrati pa je v odnosu veliko negotovosti, ljubosumja ali strahu pred izgubo. To lahko izgleda kot “globoka ljubezen”, v resnici pa gre za nestabilno vez.

Foto: Ljubezen

Če se povezanost izgublja, jo je včasih mogoče ponovno zgraditi, a običajno ne z “več skupnimi aktivnostmi”, temveč s spremembo načina odzivanja: več čustvene dostopnosti, bolj jasni pogovori o potrebah in manj obrambnih reakcij. Modeli terapije parov, ki izhajajo iz teorije navezanosti, so prav zato osredotočeni na obnovo varnega čustvenega stika, ne na iskanje “krivca”.

Ali drži, da je globoka povezanost samo romantična ideja?

Ne, to je eden pogostih mitov. Povezanost se v znanosti o odnosih obravnava kot merljiv in ponovljiv pojav: kako partnerja zaznata drug drugega v stresu, kako se odzivata na ranljivost in kako popravljata konflikte.

Mit: “Če se imava rada, bo povezanost prišla sama.”
Dejstvo: Povezanost se gradi z drobnimi, pogostimi odzivi. Raziskovalci odnosov to pogosto pojasnjujejo s konceptom “poskusov za stik” : majhna vprašanja, pripombe ali geste, s katerimi partner preverja bližino. Če drugi te poskuse praviloma opazi in se nanje odzove, se občutek povezanosti krepi; če jih spregleda ali zavrne, se počasi nabira razdalja.

Mit: “Povezanost pomeni, da se morava ves čas počutiti blizu.”
Dejstvo: V zdravem odnosu se bližina in prostor izmenjujeta. Ključno je, da se partnerja znata spet “najti”, ne da sta stalno v popolni harmoniji.

Kdaj je ljubezen brez globoke povezanosti lahko “dovolj” – in kdaj ne?

Lahko je dovolj, kadar oba zavestno izbereta bolj partnersko, funkcionalno obliko odnosa in sta s tem mirna: spoštovanje, korektnost, dogovor o vlogah, brez prikritega pričakovanja večje intimnosti. To se včasih zgodi v poznejših življenjskih obdobjih ali po velikih spremembah, ko je prioriteta stabilnost.

Običajno ni dovolj, kadar vsaj eden od partnerjev potrebuje več čustvene bližine in jo dolgo časa ne dobiva. Takrat se pogosto pojavijo:

• občutek osamljenosti kljub odnosu,
• porast konfliktov zaradi malenkosti,
• umik v delo, telefon ali druge odnose,
• čustvena otopelost ali “živiva kot sostanovalca”.

Foto: Ljubezen brez globoke povezanosti

Če je nekdo v odnosu kronično neviden, se ljubezen sicer lahko ohrani kot ideja (“vem, da me ima rad”), vendar vsakdanji občutek varnosti peša.

Kako se to običajno pokaže v Sloveniji in EU?

V Sloveniji so stiske parov pogosto povezane z zelo praktičnimi pritiski: stanovanjsko vprašanje, usklajevanje dela in družine, skrb za otroke in včasih tudi za starejše. Takšni ritmi potiskajo odnos v logistiko, kjer zmanjka prostora za pogovor, nežnost in odzivnost. NIJZ ima tudi gradiva, namenjena razmisleku o partnerskem odnosu in komunikaciji, kar je dober pokazatelj, da se tema v praksi obravnava kot del širšega okvira duševnega zdravja.

Na ravni EU Eurofoundova Evropska raziskava kakovosti življenja (EQLS) sistematično spremlja tudi socialno podporo in vidike kakovosti življenja; to je pomemben opomnik, da “imeti odnos” ni isto kot “imeti podporo”, in da sta doživeta opora in varnost merljivi družbeni dejstvi, ne le osebni občutki.

Ljubezen lahko torej obstaja brez globoke povezanosti, vendar je v takšni obliki praviloma bolj omejena: preživi kot naklonjenost, navada ali lojalnost, težje pa kot odnos, ki obremenitve tudi “prebavi”. Če si človek želi odnosa, ki daje občutek domačnosti in varnosti, se v praksi skoraj vedno vračamo k istemu: ali se znava slišati, se odzvati in ostati vključena tudi takrat, ko ni lahko.

Pripravil: J.P.

Vir: APA, Britannica, Scientific American, Harvard Health, NIH, Eurofound, Pexels

The post Ali lahko ljubezen res obstaja brez globoke povezanosti? first appeared on NaDlani.si.