Študentje zaslužijo 10 % več kot lani

V poletnih mesecih, ko je študentskega dela največ, se kljub nekoliko manjši ponudbi del kaže visoko povpraševanje po mladih kadrih, ugotavljajo pri e-Študentskem servisu.

Nižja ponudba študentskih del je namreč še vedno bistveno večja od povpraševanja mladih, kar dodatno dokazuje pomanjkanje kandidatov za delo ob rekordni zaposlenosti.

Medtem delodajalci vedno bolj iščejo šolajoče mlade za dela, ki so povezana s strokovnimi področji študija, kot so računalništvo, inženiring, digitalni marketing, zdravstvo in podobno. Ti trendi kažejo na premik v ponudbi študentskega dela od splošnih k delom, ki ponujajo specifične izkušnje in kompetence, koristne za karierno rast. Še vedno pa je v ponudbi kar nekaj preprostih začasnih in občasnih del kot na primer strežba, za katero pa delodajalci težko dobijo kandidate, dodajajo pri študentskem servisu.

Ta trend se ujema s študenti, ki prav tako pretežno iščejo dela, povezana z njihovo smerjo šolanja. Tako namreč hitro pridejo do pomembnih kompetenc, kar poveča možnost za redno zaposlitev po koncu študija.

Nižja ponudba študentskih del je še vedno bistveno večja od povpraševanja mladih. Vir slike: Canva.

Po ugotovitvah e-Študentskega servis sta mladim pomembna tudi ugled delodajalca ter dobro plačilo. Dijaki pa iščejo dela, ki so bližje doma, kjer je dostop z javnim prevozom, ki so enostavna in ki se jih da hitro priučiti.

Višja povprečna urna postavka

Povprečna urna postavka za študentsko delo je na e-Študentskem Servisu v tem trenutku 9,32 evra bruto, kar pomeni 8,02 evra neto. To je kar 10 odstotkov višje kot v istem obdobju lani.

Povprečna bruto urna postavka v letu 2024 v Sloveniji je sicer znašala 8,72 evra, kar je šest odstotkov več kot v letu 2023 in 21 odstotkov več od minimalne urne postavke (7,34 evra bruto). To dodatno kaže  na to, da bodo delodajalci morali ponuditi višjo postavko, če želijo dobiti mlade kandidate, saj so generacije mladih manjše in imajo zato več izbire.

Študentsko delo vodi do boljšega življenskega standarda študentov. Vir slike: Canva.

Po minimalni urni postavki imamo objavljenih samo 10 odstotkov prostih del, ki se tudi težko oddajo (v kolikor ne gre za strokovna dela, ki bi prispevala h kariernem razvoju posameznika), poudarjajo pri študentskem servisu.

Zakaj se mladi sploh odločajo za poletno delo?

Pri e-Študentskem servisu so objavili tudi rezultate raziskave Mladi in trg dela, ki je bila izvedena maja 2025 med 7523 mladimi v Sloveniji, pri čemer je osrednja skupina anketiranih stara med 18 in 24 let (70 odstotkov), večinoma rednih dijakov ali študentov (86 odstotkov).

Pokazala je, da se mladim zdi študentsko delo pomembno predvsem zaradi boljšega življenjskega standarda (79,2 odstotka) oziroma da si lahko privoščijo nekaj več: izpit za avto, telefon, izlet…).

Sledilo je pridobivanje delovnih izkušenj (78,1 odstotka) in zaradi hitrega in varnega zaslužka oziroma zalaganje plačila s strani študentskega servisa (69 odstotkov).

Kar 60,7 odstotka mladih bi si težko privoščilo študij brez študentskega dela. Vir slike: Canva.

Poleg tega bi si kar 60,7 odstotka mladih težko privoščilo študij brez študentskega dela, tako da je študentsko delo še vedno socialni korektiv, ki omogoča mladim šolanje ne glede na socialni status staršev oziroma družine.

Zaradi omejenih državnih štipendij in visokih stroškov življenja študentsko delo pomembno prispeva k finančni neodvisnosti študentov. Omogoča jim, da si lažje pokrivajo stroške bivanja, prehrane, študijskega gradiva in drugih potrebščin, ne da bi bili v celoti odvisni od staršev, so dodali.

Študentsko delo je že 10 let vključeno v pokojninsko zavarovanje

Od leta 2015 naprej se za opravljeno študentsko delo plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar pomeni, da se čas, v katerem mladi opravljajo študentsko delo, šteje v pokojninsko dobo.

Študentsko delo je že 10 let vključeno v pokojninsko zavarovanje. Vir slike: Canva.

Velika večina mladih študentsko delo opravlja do tri mesece letno, pri čemer je povprečje na nacionalni ravni 2,5 meseca. Mladi torej tako v povprečju dobijo priznanega  2,5 meseca pokojninske dobe. Študentsko delo v petih letih šolanja prinese približno eno leto pokojninske dobe.

Pri študentskem delu so poleg prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačani tudi prispevki za zdravstveno zavarovanje in poškodbe pri delu, zato se strošek dela že skoraj izenačuje z redno zaposlitvijo.

Poleg tega študentsko delo danes prinaša več pravic kot kadarkoli prej. Minimalna urna postavka je uzakonjena, plačan je odmor za malico, delovni čas se evidentira, mladoletni delavci so posebej zaščiteni, veljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih o prepovedi diskriminacije, enaki obravnavi glede na spol, o delovnem času, o odmorih in počitkih, uvajanje pa mora biti plačano.

The post Študentje zaslužijo 10 % več kot lani appeared first on Slovenec.