Ministrstvo si z novelo obeta hitrejše odločanje v postopkih graditve

Ministrstvo za naravne vire in prostor želi z novelo gradbenega zakona, katere predlog je v četrtek potrdila vlada, pospešiti odločanje v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja. Med drugim je predvidena uvedba 30-dnevnega roka za odločitev mnenjedajalcev in fikcije izdanega mnenja v primeru molka organa.

“Za investicije niso ključni problemi davki niti krediti. Ključni problem je birokratska država, ki je ugrabila kompleten del, da težko pridemo do dovoljenj,” je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal minister Jože Novak.

Poleg obnove po poplavah in plazovih avgusta 2023, ki ostaja prva naloga, je druga prioriteta ministrstva, kako ta po njegovih besedah zelo zapleten sistem gradnje, načrtovanja prostora in varstva okolja poenostaviti, da bi ob enakem ali večjem strokovnem delu prišli hitreje do odločitev glede dovoljenj.

Noveli gradbenega zakona in zakona o urejanju prostora, o kateri bo vlada predvidoma odločala prihodnji teden, sami po sebi ne pomenita, da bodo postopki hitrejši in enostavnejši, vzpostavljata pa pogoje za to, je dejal državni sekretar na ministrstvu Miran Gajšek.

“Ko bomo vsi v postopku graditve in urejanja prostora – torej vse občine, upravne enote, resorji, mnenjedajalci, projektanti, zbornice in investitorji – opravili svojo naloge in prevzeli odgovornost, bodo postopki v resnici hitrejši in enostavnejši,” je dejal.

Novela gradbenega zakona bo glede na predlog prinesla novosti pri izdaji mnenj o skladnosti projektne dokumentacije s predpisi mnenjedajalcev. Predvidena je uvedba enotnega 30-dnevnega roka za izdajo mnenja. Če mnenje v roku ne bo izdano, bo lahko upravni organ mnenjedajalca pozval, naj v 15 dneh mnenje izda. Če ga ne bo, se bo štelo, da je podal pozitivno mnenje.

Na ministrstvu pričakujejo, da bodo mnenjedajalci fikcijo izdaje mnenja uporabili pri presoji manjših zadev in čas, ki bi ga porabili zanje, namenili drugim projektom, je povedal vodja sektorja za sistem prostora in graditve na direktoratu za prostor in graditev Saša Galonja.

Novela bo predvidoma tudi določila, da bodo morali mnenjedajalci v prostorski informacijski sistem vnesti podatke o svoji pristojnosti in zahtevah za vsak primer presoje. Tako bo za vsak projekt vidno, katera mnenja so potrebna, kar zmanjšuje tveganje za investitorje, je povedal Galonja. Za uveljavitev te zahteve je predviden triletni prehodni rok, ker prostorski informacijski sistem še ni v celoti vzpostavljen.

Med novostmi, ki jih je izpostavil minister, je tudi ukinitev obveznosti prijave gradnje enostavnih objektov, torej tistih, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje. Novela zakona o urejanju prostora bo predvidoma nadzor nad gradnjo teh objektov prepustila občinam.

Po novem pravice graditi ne bo več treba dokazovati za nadzemne dele obstoječih objektov, na katere se z nameravano gradnjo ne bo posegalo. Do težav glede tega je prišlo po spremembi pravil glede katastra, ki kot mejo stavbe ne določajo več zunanjega oboda zidu, ampak najbolj izpostavljen del stavbe, kar je običajno streha. Posebej v mestih je to pomenilo, da stavbe segajo tudi nad javne ceste, torej so morali pri delih na stavbah pridobiti tudi pravico graditi nad javno cesto, kar pa ni možno, je pojasnil minister.

V noveli bo predvidoma tudi določeno dopustno odstopanje pri gradnji glede na gradbeno dovoljenje. V predlogu, ki je šel v DZ, je predvideno odstopanje za do enega metra, minister pa pričakuje, da se bo določilo v obravnavi še spremenilo, saj da bi se odstopanja lahko določila glede na velikost predvidene stavbe.

Po predlogu novele bi domneva izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja veljala za objekte, zgrajene pred letom 1995, medtem ko po v veljavnem zakonu to velja za objekte, zgrajene pred letom 1968. Kot je pojasnil minister, je v letu 1995 prišlo do preoblikovanja sistema občin in upravnih enot in od takrat so podatki o izdanih dovoljenjih zagotovo na voljo. Tudi glede tega datuma Novak v DZ še pričakuje razpravo.