ARTICLE AD
Slovenija se znova sooča s perečo dilemo: ali je smiselno legalizirati konopljo za omejeno osebno uporabo, čeprav opozorila stroke kričijo precej glasneje kot politična volja? Medtem ko so pobudniki zakona o konoplji prepričani, da gre za civilizacijski korak naprej, zdravstveni sistem opozarja, da bi tak korak lahko pomenil drsenje nazaj.
Proti predlogu zakona so se nedvoumno postavili strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo, Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa ter strokovnih združenj, ki se dnevno srečujejo s posledicami rabe psihoaktivnih substanc. Poslancem so poslali skupno stališče, v katerem zahtevajo umik zakona iz obravnave.
Njihov prvi očitek je presenetljivo preprost: javna razprava se sploh ni zgodila. Predlog zakona naj bi bil po njihovi oceni vložen na način, ki javnosti ni omogočil premišljenega odziva. To je problematično pri vsakem zakonu — še toliko bolj pa, kadar ta posega v področje zdravja, mladostništva in družinskih okvirov.
Strokovnjaki opozarjajo, da predlog ignorira enega najbolj alarmantnih podatkov v Evropi: slovenski mladostniki med 15. in 16. letom so po tveganju za razvoj zasvojenosti s konopljo prvi v EU, hkrati pa med prvimi po uporabi. Če temu prištejemo še presenetljivo slabo poznavanje tveganj, dobimo eksplozivno kombinacijo, ki bi jo legalizacija lahko še poslabšala.
Mednarodne statistike so po njihovem mnenju jasne: legalizacija pomeni povečanje uporabe v vseh starostnih skupinah. Z njo pa pride tudi povečanje števila duševnih motenj, psihotičnih epizod, depresije, srčno-žilnih zapletov in drugih obremenitev za zdravstveni sistem. Posebej ranljiva skupina? Mladostniki. Tisti, ki zakon najglasneje spremljajo — a ga najmanj razumejo.
Skrb zbuja tudi vpliv na prometno varnost. Predlog dovoljuje vožnjo pod vplivom THC, kar odpira nova vrata za nesreče in smrtne žrtve. Če smo leta gradili kulturo ničpromiljske vožnje, zakaj bi zdaj sproščali pravila pri psihoaktivnih substancah?
Zakon po mnenju stroke prav tako zgreši cilj zmanjševanja črnega trga. Države, ki so legalizacijo že uvedle, poročajo o povsem nasprotnem trendu: črni trg se okrepi, saj mladostnikom ponuja cenejšo, neobdavčeno alternativo. Slovenija pa se obenem po novem predlogu poigrava še z radikalnim znižanjem glob za gojenje — tudi do desetkrat. Težko je prezreti vtis, da bi tak ukrep bolj spodbujal gojenje, kot pa urejal problem.
Prav tako strokovnjaki poudarjajo, da imamo v Sloveniji legalno pot za medicinsko uporabo konoplje. Bolniki lahko pripravke dobijo na recept in so jim stroški pokriti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. S tem odpade argument, da je legalizacija nujna zaradi onkoloških in drugih bolnikov.
Predlog zakona, ki sta ga julija vložili stranki Svoboda in Levica, predvideva, da bi lahko polnoletni državljani doma gojili do štiri rastline konoplje, preprodaja pa bi ostala kazniva. A po mnenju stroke zakon odpira več problemov kot rešitev.