ARTICLE AD BOX
Brezdomstvo je eden od najbolj perečih socialnih problemov v Sloveniji, ki pa je bil dolga leta obravnavan le parcialno. Zdaj je pred nami pomemben strateški dokument – Strategija za preprečevanje in končanje brezdomstva v Sloveniji 2025–2035, ki ga je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v sodelovanju z Ministrstvom za solidarno prihodnost in Inštitutom Republike Slovenije za socialno varstvo. Strategija prinaša nov, celovit pristop k reševanju te problematike.
Ključni cilji in usmeritve strategije
Osrednji cilj strategije je zagotoviti brezpogojno dostopnost do varne in stabilne nastanitve za vse brezdomne osebe. To pomeni opustitev tradicionalnega »modela stopnic«, po kateri so morali brezdomni postopno napredovati do stalne nastanitve. Namesto tega se uvaja pristop »Najprej stanovanje« [ang. »Housing First«], ki omogoča takojšnjo selitev v stalno nastanitev brez predhodnih pogojev. Poleg zagotavljanja nastanitve strategija predvideva tudi intenzivno podporo za obvladovanje življenjskih tveganj, prilagojeno potrebam posameznika.
Strategija opredeljuje definicijo brezdomstva, ki zajema tako vidne kot prikrite oblike. Prav tako določa vizijo in razvojne cilje do leta 2035. Pomemben del strategije so tudi ključna prednostna področja, kot so preprečevanje izgube doma, zagotavljanje trajne nastanitve in razvoj podpornih storitev. Identificirani so tudi deležniki, vključno z vladnimi institucijami, nevladnimi organizacijami, lokalnimi skupnostmi in zasebnim sektorjem, ki bodo sodelovali pri uresničevanju strategije.
Razširjanje problematike in pomen pristopa »Najprej stanovanje«
Po podatkih Kraljev ulice brezdomstvo v Sloveniji vztrajno narašča. Trenutno se ocenjuje, da ima izkušnjo brezdomstva letno med 3.000 in 4.000 oseb, število nevidnih brezdomnih pa je še veliko večje. Med slednje spadajo mladi, ženske in družine, ki živijo v negotovih razmerah.
»Najprej stanovanje« je v svetu dokazano najbolj učinkovit pristop za odpravo brezdomstva. Uvaja preprost koncept: brezdomni dobijo takojšnji dostop do stalne nastanitve, hkrati pa so jim na voljo podporne storitve, kot so psihosocialna pomoč, zdravstvena oskrba in finančna svetovanja. Ta model se je izkazal za uspešnega v mnogih evropskih državah, saj omogoča dolgoročne rešitve. Poleg tega model izkazuje finančno učinkovitost, saj se z zmanjšanjem uporabe zavetišč in urgentnih storitev zmanjšajo tudi stroški družbe.
V Sloveniji je še vedno prisoten predsodek, da so brezdomni sami krivi za svoj položaj. Takšen diskurz oškoduje možnosti za celovite rešitve, saj se premalo osredotoča na sistemske vzroke, kot so pomanjkanje dostopnih stanovanj in nizke socialne pomoči.
Brezdomstvo: produkt družbe
Brezdomstvo ni posledica osebne odločitve, temveč družbenih in ekonomskih razmer, ki posameznike potisnejo na rob. Kot poudarjajo pri Kraljih ulice, je brezdomstvo vedno posledica omejenega dostopa do virov, kot so stanovanja, izobraževanje in zaposlitev. Rešitev te problematike zahteva sistemski pristop, ki presega preproste moralne sodbe o osebni odgovornosti.
Posebej zaskrbljujoče je naraščanje nevidnega brezdomstva, pri katerem posamezniki in družine živijo v negotovih razmerah, kot so prenatrpane bivalne enote ali začasna zatočišča pri sorodnikih. Takšne razmere pogosto vodijo v socialno izolacijo in kronično revščino, kar še poveča tveganje za dolgotrajno brezdomstvo.
Povabilo k sodelovanju
Strategija za preprečevanje in končanje brezdomstva je trenutno v fazi javne obravnave. Vlada vabi vse zainteresirane posameznike, organizacije in strokovno javnost, da do 10. januarja 2025 posredujejo svoje predloge in pripombe na naslov gp.mddsz@gov.si.
Pomen sodelovanja za prihodnost
Dokument prinaša že dolgo potrebne spremembe v obravnavi brezdomstva, vendar bo njegov uspeh odvisen od sodelovanja vseh vključenih deležnikov. Zavedati se moramo, da brezdomstvo ni zgolj problem posameznikov, temveč vseh nas. Z učinkovitim izvajanjem strategije lahko do leta 2035 dosežemo preboj in zagotovimo, da bo Slovenija družba, kjer ima vsak posameznik pravico do varnega doma.
Petra Znoj