Strah na nacionalki: ukinitev RTV-prispevka bi lahko odnesla več kot tisoč služb in sprožila največji pretres doslej

Bi ena politična odločitev lahko v nekaj letih preoblikovala celoten javni medij? Številke, ki prihajajo iz zakulisja RTV Slovenija, rišejo precej ostro sliko – in odpirajo vprašanja, ki jih ni več mogoče preslišati.

Ko številke povedo več kot besede

Na papirju vse deluje stabilno. RTV Slovenija za leto 2026 načrtuje 162,8 milijona evrov prihodkov, od tega kar 109,2 milijona evrov prihaja iz obveznega RTV-prispevka. To je več kot dve tretjini vseh sredstev. A prav ta steber financiranja je pod vprašajem. Če bi prispevek postal prostovoljen, ocene kažejo, da bi ga prenehalo plačevati okoli 80 odstotkov gospodinjstev. Prihodki bi se sesuli na približno 75,4 milijona evrov. Skoraj čez noč.

Stroški dela kot največji zalogaj

Največji del izdatkov? Plače. Kar 102,2 milijona evrov oziroma več kot 64 odstotkov vseh odhodkov. In ti stroški ne stagnirajo – rastejo. Napredovanja, dodatki za delovno dobo in sistemski dvigi plač v javnem sektorju jih potiskajo vse višje. V takem scenariju bi moral zavod stroške zmanjšati za več kot polovico. To pa ni več kozmetični rez – to je operacija brez anestezije.

RTV Slovenija bi bila ob ukinitvi obveznega prispevka pred enim največjih finančnih in kadrovskih pretresov doslej; vir: Facebook

Več kot tisoč ljudi brez dela?

Izračuni so brutalni. Če bi RTV prilagodila stroške novim prihodkom, bi lahko dolgoročno financirala približno 953 zaposlenih. Danes jih je več kot 2000. To pomeni, da bi službo izgubilo okoli 1076 ljudi. In tu nastopi paradoks: že danes težko odpuščajo, ker nimajo sredstev za odpravnine. Zmanjševanje števila zaposlenih poteka počasi, večinoma z upokojitvami in odhodi.

Politična fronta in ideološki spopad

Napoved ukinitve prispevka prihaja iz političnih vrst, predvsem iz programa stranke Resni.ca. Njihov argument je jasen: prisilno financiranje naj bi bilo zastarelo, RTV pa po njihovem mnenju predrag in politično pristranski sistem. Na drugi strani pa strokovnjaki opozarjajo, da nobena zahodnoevropska država ni uvedla prostovoljnega modela brez hudih posledic. V večini analiz tak sistem v nekaj letih pomeni razpad javnega servisa v obstoječi obliki.

Kaj ostane od javnega servisa?

Primerjave z zasebnimi mediji pogosto zavajajo. RTV opravlja tudi naloge, ki jih komercialni mediji nimajo – od programov za manjšine do radijskih mrež in infrastrukture. Zato vprašanje ni več samo finančno. Gre za vprašanje, kakšen javni medij sploh želimo. Morda se odgovor ne skriva le v številkah, ampak v tem, kaj smo kot družba pripravljeni izgubiti – ali ohraniti.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Omrežje X