Ste vedeli, da nekateri decembra barvajo drevesa v sadovnjaku?

Ko se december umiri in sadovnjak obstane v mirovanju, se zdi, da se z drevesi ne dogaja nič. Listje je odpadlo, plodovi so pobrani, veje mirujejo. A prav v tem času nekateri lastniki sadovnjakov primejo za čopič in debla pobarvajo belo. Na prvi pogled nenavadno, skoraj okrasno dejanje ima v resnici zelo konkreten namen, ki se prenaša iz generacije v generacijo.

Barvanje dreves z apnom pozimi ni nova modna muha, temveč preizkušena praksa, ki se je v preteklosti uporabljala predvsem na kmetijah in v domačih sadovnjakih. Danes jo ponovno odkrivajo tudi ljubiteljski vrtnarji.

Zakaj drevesa sploh barvamo?

Glavni razlog za barvanje debel je zaščita. Zimsko sonce zna biti zahrbtno. Čez dan ogreje temno lubje, ponoči pa temperature hitro padejo. Takšni temperaturni preskoki povzročajo napetosti v lubju, kar lahko vodi do razpok. Te razpoke niso le estetska težava, temveč odprta vrata za bolezni in škodljivce.

Bela barva odbija sončno svetlobo in preprečuje, da bi se deblo preveč segrelo. S tem se zmanjša tveganje za poškodbe, ki so pogosto opazne šele spomladi, ko drevo že potrebuje vso svojo energijo za novo rast.

Katere vrste dreves se najpogosteje barva?

Najpogosteje barvamo sadna drevesa z bolj gladkim lubjem. Med njimi izstopajo jablane, hruške, breskve in marelice. Mlajša drevesa so še posebej občutljiva, saj njihovo lubje še ni dovolj odebeljeno, da bi samo uravnavalo temperaturne razlike.

V starejših sadovnjakih je bila ta praksa skoraj samoumevna. Danes jo mnogi opuščajo, a prav tam, kjer so zime jasne in hladne, se barvanje znova izkaže kot koristno.

Barvanje dreves z apnom

S čim se drevesa barva?

Tradicionalno se uporablja apno, pomešano z vodo. Nastane gosta, bela mešanica, ki se enostavno nanaša s čopičem. Apno ima še dodatno prednost, saj deluje rahlo razkuževalno. To pomeni, da lahko zmanjša prisotnost glivic in nekaterih škodljivcev na površini lubja.

Pomembno je, da se ne uporablja navadnih barv ali lakov. Ti lahko zaprejo pore v lubju in drevesu naredijo več škode kot koristi. Namen barvanja ni prekrivanje, temveč zaščita.

Kdaj je pravi čas za barvanje?

Najprimernejši čas je pozna jesen ali začetek zime, ko drevesa že mirujejo, a še ni hude zmrzali. December je pogosto idealen, saj so dnevi hladni, a suhi. Deblo mora biti suho, da se mešanica dobro oprime.

Če se barvanje opravi prepozno, ko so temperature že stalno pod lediščem, učinek ni več optimalen. Prav tako ni smiselno čakati do pomladi, saj so takrat poškodbe pogosto že nastale.

Barvanje dreves z apnom

Kako visoko se barva deblo?

Običajno se barva spodnji del debla, od tal do prvih vej. Prav ta del je najbolj izpostavljen soncu in temperaturnim nihanjem. V nekaterih primerih se pobarvajo tudi debelejše spodnje veje, zlasti pri drevesih, ki stojijo na odprtem prostoru.

Barvanje naj bo enakomerno, brez debelih nanosov. Cilj ni popolna prekrivnost, temveč svetla površina, ki odbija svetlobo.

Ali je barvanje nujno za vsak sadovnjak?

Ne. V zavetnih legah, kjer so zime milejše in drevesa niso neposredno izpostavljena soncu, razlike morda ne bodo opazne. A v odprtih sadovnjakih, na robovih polj ali na višjih legah se barvanje pogosto pokaže kot preprosta, a učinkovita zaščita.

Marsikdo opazi razliko šele po nekaj letih, ko drevesa z belimi debli ostanejo bolj zdrava in manj poškodovana.

Stara praksa, ki se vrača

Barvanje dreves v decembru je eden tistih tišjih opravil, ki nimajo velikega blišča, a dolgoročno naredijo razliko. Gre za gesto skrbi, ki drevesu pomaga preživeti zimo in mirno vstopiti v novo rastno sezono.

Morda prav zato ta praksa znova pridobiva pozornost. V času, ko se vse meri v hitrih rezultatih, barvanje dreves opominja, da se v sadovnjaku največ šteje potrpežljivost.

Kako je nastal izraz »pasti s hruške« in zakaj ga uporabljamo še danes?

Običaji za novo leto, ki jih Slovenci še vedno delamo

Objava Ste vedeli, da nekateri decembra barvajo drevesa v sadovnjaku? se je pojavila na Vse za moj dan.