Starostniki se morajo za uveljavitev pravic iz dolgotrajne oskrbe prebijati skozi nepregleden birokratski labirint

Implementacija dolgotrajne oskrbe je postala ena največjih fars trenutne vlade – plačujemo za storitev, ki je ni na voljo, vlada pa dejansko sploh ne ve, komu jo bo zaupala, prav tako ni nobenih pravih načrtov, kako bo prišlo do izvedbe. Že domača stran, kjer se lahko starostniki ali njihovi skrbniki prijavijo za storitev dolgotrajne oskrbe, je tako zelo zapletena, da je ne bo usvojil praktično noben starostnik.

Očitno je domača stran dolgotrajne oskrbe načrtovana na tak način, da starostnike odvrača od prijave na storitev. Avtor teh vrstic je sicer tehnološko pismen, a se je zelo namučil, da se je prebil skozi birokratski labirint programa, ki sta ga za skoraj milijon evrov sestavili podjetje Žejn (za izvedbo) in ISA.IT (za vzdrževanje).

Birokratski labirint

Vloga (najdete jo na tem naslovu) za začetek zahteva veliko osebnih podatkov, vključno z EMŠOM, naslovom (stalnim in dejanskim), dodatnimi podatki o bivanju, dokazili − kar je za starejše ljudi, z okvaro vida, gibanja ali brez računalniške opreme, precej zahtevno. A to še ni vse. Pričakujejo tudi priložena mnenja zdravnikov, patronažnih sester ali CSD − pridobitev teh mnenj lahko traja, bolniki morajo poiskati zdravstveno dokumentacijo. Informacije so zapisane tehnično – uporabljajo legalistični jezik – stvari kot “primerljive pravice”, “kategorija uporabe”, “zavarovanost 24 mesecev v zadnjih 36 mesecih” – in so lahko tako za starostnike nejasne brez pomoči.

Npr. v vlogi uporabnika sprašujejo, ali se bo odpovedal drugim “primerljivim pravicam” (npr. dodatek za pomoč in postrežbo, institucionalno varstvo, osebna asistenca …), če želi uveljaviti pravice po dolgotrajni oskrbi. To lahko starostnike zmede, ker ljudje morda niso jasno seznanjeni s temi pravicami in razlikami.

vir: portal gov.si/zajem zaslona

Vlogo je možno natisniti in poslati po pošti, prinesti na CSD ali oddati prek e-vloge – poudarimo, da bodo vlagale osebe, stare nad 80 let. Pri tem poudarimo še to, da avtor teh vrstic vloge ni mogel natisniti, saj je nekaj časa ni bilo mogoče prenesti (vmesnik je sporočal, da je dostop do centralnega strežnika nedostopen). Videti je torej, da bo e-obrazec primarna oblika oddaje.

Številni starejši nimajo izkušenj z elektronskimi obrazci ali pa celo nimajo dostopa do interneta, so pa tudi taki, ki nimajo pomoči za izpolnjevanje elektronske vloge.

Uvrstitev v kategorijo upravičenosti temelji na ocenjevalni lestvici in/ali zdravniških izvidih, ki jih je seveda treba vnaprej pridobiti, pri tem pa ni povsem jasno, kako se bodo izvidi ocenjevali.

Dodatno uporabniki poročajo, da kljub vloženim vlogam niso prejeli konkretnih odgovorov ali odločb, kaj šele dejanskih storitev.

vir: portal gov.si/zajem zaslona

Je to res starejšim prijazen sistem?

Sistem več kot očitno ni bil narejen z razmislekom o starejših osebah. Starejši pričakujejo, da bo sistem deloval po konceptu “plačam prispevek-prejmem storitev”, a takojšnjega dostopa ni. Potreben je čas, kontraintuintivno izpolnjevanje vlog, ocenjevanje, odločbe, načrtovanje osebnega načrta oskrbe. Že za mlajše uporabnike je to kar pošten upravni in informacijski zalogaj, kako se bo s čim takim spopadla 83-letna ženica brez sorodnikov?

Pri tem informacije niso jasne, npr. starostnik ne izve kako pogosto, v kolikšni obliki, kdo bo izvajal storitev. Še več – mnogi sploh ne vedo, kje začeti. V praksi bodo morali sami zagotoviti večino dokumentov in izvidov. Teoretično lahko pomoč iščejo na Centru za socialno delo, ki predstavlja vstopne točke, a najprej je treba do izpostave CSD sploh priti, hkrati pa vedeti, da je to možnost (kar bodo državljani ugotovili kvečjemu na spletu). To je seveda posebej težko za tiste, ki živijo sami in so slabše mobilni. Seveda morajo na CSD že priti z vsemi potrebnimi dokumenti, drugače jih uradniki pošljejo nazaj v divji zahod slovenskera birokratizma.

Dvakrat po 400 tisoč za funkcionalno katastrofalno storitev

Kot rečeno, storitev dolgotrajne oskrbe v praksi še ni dostopna, saj informacijski sistem še vedno ni vzpostavljen. Kot poroča portal preiskovalno.si, je podjetje Žejn za vzpostavitev enotnega informacijskega sistema prejelo pogodbo v vrednosti 424.000 evrov, a denar še ni bil izplačan. Po zagotovilih ministra Maljevca naj bi sistem deloval jeseni, a do danes še ni bila izdana niti ena odločba, čeprav je vloženih že okoli 4000 prošenj. Jesen je seveda že tu.

Kdo bo sploh deležen dolgotrajne oskrbe? (Foto: AFP)

Dodatno je podjetje ISA.IT prejelo več kot 422.000 evrov za vzdrževanje informacijskega sistema centrov za socialno delo, podjetje IIBA Slovenija pa dobrih 48.000 evrov za strokovno podporo pri javnem naročilu. Skupno je ministrstvo za informacijsko podporo dolgotrajni oskrbi doslej namenilo skoraj tri četrt milijona evrov. A storitev v praksi še vedno ni mogoče koristiti.

Javnost je nad izvedbo “največje reforme v socialnem varstvu v zgodovini države,” kot jo opisuje Maljevac, upravičeno razočarana in ogorčena. Ljudje prispevek že plačujejo, izvajalci pa storitev zaradi neurejenega sistema in pomanjkanja kadra ne morejo nuditi.

I. K.