Je to zadnje leto, ki ga bomo preživeli brez vojne?

“Leto 2025 bo mogoče zadnje leto, ki ga bomo preživeli v miru.” S to izjavo je nemški vojaški zgodovinar in profesor Sönke Neitzel razburkal nemško, pa tudi širšo evropsko javnost. V pogovoru z voditeljico nemškega javnega servisa NDR, Anno Engelke, je pojasnil, kaj ga je spodbudilo k tej izjavi in kakšno grožnjo vidi v Rusiji.

Medtem ko nekateri analitiki menijo, da je Rusija, ki ima precejšnje težave pri uresničevanju svojih vojaških ciljev v Ukrajini, vseeno grožnja, s katero se da upravljati, Neitzel s tem ni soglašal. Ocenjuje, da bi se NATO moral pripraviti na najslabši možni scenarij. Po njegovem mnenju je Bundeswehr – nemška vojska – disfunkcionalen sistem, vsaka resna reforma pa bo velik izziv za šibko vlado v Berlinu.

Čeprav verjame, da bo nova vlada poskušala izvesti določene spremembe, dvomi, da bodo to reforme, ki jih Nemčija in Evropa resnično potrebujeta v vojaškem in obrambnem smislu. Po njegovem bi se moral Bundeswehr osredotočiti na tri ključna področja: obrambo pred droni, protizračno obrambo in zagotavljanje zadostnih količin streliva.

Kitajski državni mediji so dodatno podžgali negotovost, saj so brez ovinkarjenja objavili eksploziven zapis: “To je priprava javnosti …”

Kaj bo naredila Kitajska?

Situacijo dodatno zapleta vse pogostejše kopičenje orožja kitajske vojske ob obali Tajvana, opozarja vojaški analitik NDR Stefan Niemann. Narašča skrb, da bi mogočni kitajski predsednik Ši Džinping vojno v Ukrajini izkoristil kot priložnost in se odločil za napad na Tajvan. Čeprav Kitajska že dolgo trdi, da je Tajvan del njenega ozemlja, otok v resnici deluje kot neodvisna država, s svojo vlado in demokratičnim političnim sistemom.

Foto: epa

V zadnjih letih je Peking okrepil vojaške vaje v bližini otoka, ki so del strategije pritiska na Tajvan. Te vaje pogosto vključujejo pomorske in zračne manevre, ki simulirajo blokade in napade na ključno infrastrukturo Tajvana. Namenjene so tako zastraševanju tamkajšnjega prebivalstva kot tudi demonstraciji kitajske vojaške moči.

Kitajska je večkrat zagrozila z uporabo sile, če bi Tajvan formalno razglasil neodvisnost. Te grožnje so podkrepljene z obsežnimi vajami, razkazovanjem sodobnih letalonosilk in naprednih bojnih letal. Kot odgovor je Tajvan okrepil obrambo in povečal pripravljenost, še vedno pa močno računa na podporo Združenih držav Amerike.

Kitajska vojna ladja pred Tajvansko ožino (Foto: AFP)

Vloga Združenih držav

Združene države Amerike že desetletja pomagajo Tajvanu pri samoobrambi, kar je določeno z zakonom o odnosih s Tajvanom iz leta 1979. Skladno s tem zakonom se ZDA obvezujejo, da bodo Tajvan oskrbovale z vojaškimi sredstvi, potrebnimi za obrambo. V zadnjem času so okrepile svojo prisotnost v azijsko-pacifiški regiji in povečale prodajo orožja Tajvanu, da bi otoku omogočile odpor proti morebitni kitajski agresiji. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je Tajvanu zagotovil, da mu ZDA jamčijo t. i. “odločno odvračanje”, kar pomeni, da bodo sprejele vse ukrepe, da Kitajski preprečijo enostavno invazijo.

Ameriški sekretar za obrambo Pete Hegseth (Foto: AFP)

Prav morebiten oborožen spopad med ZDA in Kitajsko najbolj skrbi varnostne analitike. Takšna vojna bi imela katastrofalne posledice za ves svet in bi lahko povzročila zlom globalnega gospodarstva. Kitajska je v zadnjih letih močno razširila svoje vojaške zmogljivosti – od naprednih raketnih sistemov do letalonosilk in sofisticiranih tehnologij. Poleg tega sodeluje v skupnih vajah z državami, kot sta Iran in Rusija, kar dodatno krepi vojaške povezave, usmerjene proti Zahodu.

I. K.