Na evropskem zunanjepolitičnem obrobju

Pravkar končani Blejski strateški forum je bil odlična manifestacija stanja slovenske vladajoče politike in položaja, v katerem se je država znašla pod njenim vodstvom. Mednarodna udeležba na tem dogodku je bila prav skromna. Z izjemo dveh vodilnih predstavnikov institucij Evropske unije, predsednika Evropskega sveta Antonia Coste ter visoke predstavnice EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaje Kallas, ni bilo nobenega ključnega političnega igralca. Ni bilo predsednic Evropske komisije in Evropskega parlamenta, ni bilo predsednikov vlad ali zunanjih ministrov največjih držav EU, nasploh – iz izjemo vatikanskega zunanjega ministra – ni bilo nobenega vodilnega politika katere od zahodnih držav.

Kje je bila torej t. i. jedrna Evropa, kamor naj bi nas “pripeljala” Golobova vlada? Spomnimo se, da je bila v času njene predhodnice (ki da je po besedah tedanje opozicije vodila Slovenijo stran od te Evrope) udeležba na tem forumu z naskokom eminentnejša. Janez Janša je bil – kakor koli se je kdaj komu s svojimi provokativnimi in ne vselej najbolj pretehtanimi izjavami zameril – relevanten evropski voditelj. Robert Golob in njegovi to niti po naključju niso.

Izgovori za odsotnost predstavnikov zahodnih držav, češ da se je tokratni forum osredotočil na Zahodni Balkan, so zelo neprepričljivi. Naslov dogodka “Pobegli svet” je namreč vse prej kot regionalno naravnan. Sploh pa so se razprave vrtele o evropski enotnosti in o tem, kako naj postane EU relevanten globalni igralec. A kako naj bi to dosegli brez sodelovanja njenih najpomembnejših članic?

Uspelo ni Titovim, Golobu še manj

Slovenija se je znašla na političnem in siceršnjem obrobju dogajanja v Evropi in svetu zaradi zavožene usmeritve in absurdnih ravnanj trenutnih oblastnikov. Namesto pragmatizma pri reševanju zadev, ki so v njihovi pristojnosti, jih vodi ideološka zaslepljenost. In to ne samo v domačih zadevah, ampak tudi v mednarodnih odnosih. Takrat, ko po naključju ne trošijo davkoplačevalskega denarja za lastno uživancijo, se grejo nekakšne “reševalce sveta”!. Glede tega so zelo podobni nekdanjim jugoslovanskim komunističnim oblastnikom, ki ne samo da so doma ustvarili “edinstven” sistem, ki se je izkazal za totalno zavoženega, ampak so si prizadevali preko t. i. gibanja neuvrščenih krojiti svetovno politiko. Že Titovim to ni uspevalo, Golobovim pa uspeva še precej manj.

Foto: STA

Seveda pa tudi tokrat ni šlo brez “nepogrešljivih” levičarskih protestnikov, ki so kravalizirali zaradi domnevne soodgovornosti Evropske unije za trpljenje Palestincev. A to nikakor ni bil protest proti trenutni vladi, ampak demonstracija podpore le-tej. Gre za taiste, ki so zoper tretjo Janševo vlado izvajali t. i. kolesarske proteste in ki ves čas delujejo v “španoviji” s sedanjo vladajočo garnituro. Rečemo lahko celo, da so sestavni del nje, da predstavljajo njeno nevladniško sekcijo. Ni mogoče izključiti, da je bil tudi blejski protest organiziran v sodelovanju z oblastmi (le kako bi sicer protestnikom uspelo priti na prizorišče dogajanja). Razumljivo je torej, da takšen čudaški teater večine resnih političnih odločevalcev ne pritegne.

Dr. Matevž Tomšič