Štandreško kulturno društvo Oton Župančič praznuje 80-letnico

Le nekaj mesecev po osvoboditvi leta 1945 se je v Štandrežu zbralo približno 350 domačinov, ki so ustanovili društvo. To je že kmalu po nastanku postalo osrednje stičišče vaškega življenja, poimenovali pa so ga po belokranjskem pesniku Otonu Župančiču. Prvi sedež društva je bil na trgu pred cerkvijo, leta 1976 pa se je delovanje preselilo v ulico Montello 9, v predel, ki ga domačini poznajo kot Pilošče. V preteklosti so tam poleg kulturnega društva delovale tudi druge krajevne organizacije - Kmečko društvo Štandrež, športno društvo Juventina, odbojkarski klub Val, balinarsko društvo Mak in vsedržavno združenje partizanov ANPI-VZPI. Skozi leta so nekatere dejavnosti prenehale, druge so se preselile, danes pa v domu delujejo tudi taborniki Rodu modrega vala.

Prostor spomina in identitete

Leta 1981 je društvo skupaj z združenjem ANPI-VZPI ob vhodu v sedež postavilo spominsko ploščo padlim v NOB. Kulturni dom so tudi uradno poimenovali po Andreju Budalu, rojaku iz Štandreža in pomembnemu slovenskemu pisatelju, pesniku, publicistu in prevajalcu, s čimer so želeli ohraniti njegov spomin in okrepiti slovensko identiteto kraja. Leta 2022 so člani društva v čast Andreju Budalu prvič pridelali Budalovo olje iz oljke, ki so jo na vdvorišču društvenega sedeža posadili pred 25 leti.

V dolgih desetletjih so društvo vodili številni predsedniki, ki so vsak po svoje zaznamovali njegovo rast. Prvi predsednik je bil Rudolf Lutman, sledil mu je Viljem Zavadlav, eden izmed ustanovnih članov, ki je kasneje zapisal dragocene spomine o začetkih kulturnega društva in Kmečkega društva Štandrež. Poleg njiju so društvo vodili še drugi vaščani, ki so s predanostjo skrbeli za kontinuiteto kulturnega življenja. Vsem je bila skupna zaveza ohranjanju slovenske kulture in jezika v Štandrežu.

Danes društvo vodi Nataša Paulin, ki skupaj z odborom skrbi za ohranjanje kulturne dediščine in za povezovanje z mladimi. »Življenje društva je bilo vedno prepleteno z vsem, kar se je dogajalo v Štandrežu. Društvo mora vedno iskati oblike delovanja, da bodo ljudje nanj navezani,« poudarja. Posebno pozornost namenja mlajši generaciji, ki jo želi pritegniti k dejavnemu sodelovanju ter ji predati vrednote svobode, spoštovanja in ohranjanja slovenskega jezika, na katerih društvo temelji že osemdeset let.

Zbor, olimpijade, pust

Dejavnosti društva so bile skozi njegovo dolgo delovanje zelo raznolike. V ospredju je vedno bilo zborovsko petje, vsako obdobje pa so zaznamovale tudi posebne pobude. Med najodmevnejšimi so bili poletni turnirji odbojke na mivki, nepozabni avtomobilski reli ARGOŠ in gledališke predstave dramske skupine, med njimi tudi recitali o Cankarju, Župančiču in Kosovelu. Društvo je sodelovalo tudi pri postavitvi cestnih oznak z ledinskimi imeni posameznih predelov vasi, od nekdaj pa aktivno sodeluje tudi z domačo osnovno šolo in vrtcem pri različnih projektih in publikacijah. Pomemben del njegovega utripa so tradicionalni dogodki, kot so praznovanje osmega marca, dan kulture, pustni običaji, martinovanje, miklavževanje ter »šticanje« jajc za veliko noč.

Danes se v domu na Pilošču odvijajo prireditve, gledališke predstave, koncerti, literarni večeri, delavnice, letni kino, športna in družabna srečanja. Posebej priljubljene so vaške olimpijade, ki jih je pred dvema letoma zasnoval mladinski odsek društva, Pičulati. Prav mladi, ki so prevzeli tudi organizacijo pustne skupine, predstavljajo prihodnost društva in zagotavljajo, da ostaja povezano z novimi generacijami.

Drevi slavnostna prireditev

Ob 80-letnici se društvo ozira na svojo zgodovino, prepleteno s kmečkimi koreninami, kulturno ustvarjalnostjo in športnim druženjem, hkrati pa zre v prihodnost z jasnim poslanstvom: ohranjati slovensko identiteto v Štandrežu, povezovati ljudi ter ustvarjati prostor, kjer se tradicija srečuje z mladostno energijo. Osrednja prireditev Ko hodiš, pojdi do konca bo potekala drevi, 27. novembra, ob 20. uri v Domu Andreja Budala. Kulturni program bodo oblikovali domači mešani pevski zbor in orkester Glasbene matice. Uvodoma bodo predvajali kratkometražni film o letošnjem kresovanju, domačin Aleš Hoban pa bo obudil osebne spomine in anekdote iz društvenega delovanja. Slavnostna govornica bo senatorka Tatjana Rojc.