Športnih površin in terminov še vedno premalo

V prejšnji številki Megafona smo pisali o alarmantnem stanju športa v slovenski Istri. Dotaknili smo se predvsem ekipnih športov, kjer klubi s skromnimi proračuni težko sledijo finančnim zahtevam, ki jih prinašajo iz leta v leto višji stroški. Tokrat smo pod drobnogled vzeli še eno veliko težavo, in sicer pomanjkanje kapacitet in terminov za kakovostno izvajanje treningov in tekmovanj.

Koper

Pregled začenjamo v Mestni občini Koper, kjer je število klubov zaradi velikosti mesta največje na slovenski obali. Zdi se, da je najbolje poskrbljeno za nogometaše FC Kopra, ki imajo zadostno število zelenih površin za treniranje tako mlajših selekcij kot tudi članske ekipe, ki za tekme uporablja stadion, v sklopu katerega je tudi fitnes, medtem ko za treninge uporablja atletski stadion. Mlajše selekcije imajo v parku Bonifika igrišča z umetno travo, kjer je prostora za otroke več kot dovolj. 

Pri ženskem nogometu je drugače, saj je članska ekipa Gažona primorana tekme igrati na Bonifiki, ker njihov domači stadion ne ustreza zahtevam prve lige. Nogometašice morajo občasno trenirati v Kopru, saj slabi vremenski pogoji ne omogočajo izvedbe kakovostnega treninga v domačem klubu.

Kar se dvoranskih športov tiče, je prostorska stiska večja. V košarkarskem klubu ni dovolj terminov za trening številnih skupin otrok in mladih. »Nimamo ne dovolj terminov ne kapacitete za izvajanje kvalitetnih treningov. Trenutno večinoma treniramo na tretjini dvorane, kar je preozka in prekratka površina, vendar druge možnosti ni. Tudi dolžina treninga se mora prilagoditi pri nekaterih ekipah na eno uro, zato da lahko spravimo vse pod streho,« pravijo. Za člansko ekipo je vendarle boljše poskrbljeno, saj ima poleg dvorane na voljo tudi urejen fitnes v areni Bonifika. Tega koristijo tudi rokometaši, ki trenirajo v omenjeni areni, po potrebi pa odidejo tudi v dvorano na Škofije. Z mlajšimi selekcijami je podobno kot pri košarki, saj nekatere selekcije trenirajo vsaka na svoji  polovici igrišča.

Športna dvorana Burja na Škofijah je dom futsal kluba Bronx, ki se v letošnji sezoni bori za tretje mesto državnega prvenstva, kljub temu da je dobil s strani občine na voljo samo tri termine tedensko: »V Kopru manjka vsaj ena dvorana za treninge. Tu ne govorim o dvorani za 5.000 ljudi, ampak o funkcionalnem objektu s čim več igrišči. Bonifika in osnovna šola Koper sta pogosto polno zasedeni, zato pridejo na Škofije velikokrat tudi rokometaši. Vse ostale članske ekipe trenirajo petkrat na teden, nam pa pripadejo zgolj trije termini. Fitnesa nimamo, ampak je to še najmanjši problem,« je stanje pokomentiral alfa in omega Bronxov Željko Stanić. 

Med štirimi najboljšimi v državi so bile letos tudi odbojkarice Luke Koper, ki imajo tako kot ostali ogromne težave z dvorano: »Bolj kot športne površine na obali manjka kulturni center, kjer bi se odvijali koncerti, sejmi, maturantski plesi in podobne prireditve, ki zdaj potekajo v športnih dvoranah. Posledično bi lahko imeli svoj fitnes in dvorano, ki bi ju lahko uporabljali zjutraj in popoldne, skratka kadar bi to hoteli. Zaradi prej omenjenih dogodkov nam odpadajo treningi, prijateljskih tekem in kondicijskih treningov pa ne moreš opravljati vsak dan. Težavo bi nam predstavljal tudi nastop v finalu letošnjega državnega prvenstva, saj je bila dvorana v času predvidenih tekem zaradi velikonočnega rokometnega turnirja zasedena.« 

Odbojkarice Ankarana igrajo prvo ligo kar na Markovcu, saj v njihovi občini ni primerne dvorane, ki bi ustrezala pogojem. Kljub temu pa imajo zaenkrat dovolj kapacitet za izpeljavo treningov, saj mlajše kategorije trenirajo na osnovni šoli v Ankaranu in v Hrvatinih, kjer so si sami uredili tudi fitnes. 

V vaterpolskem klubu pravijo, da se za infrastrukturo ne skrbi dobro, saj voda ponekod pušča v garderobe, ki jih zato ne morejo uporabljati: »Imamo najsodobnejši bazen. Če stopiš vanj, izgleda, da je star petdeset let. Še kranjski bazen, ki je dejansko toliko star, izgleda mlajši.« Predlagajo tudi, da se vodni športi vsaj poleti preselijo na zunanje površine, kajti prav zaradi tega izgubijo največ otrok, ki poletne dni raje preživijo na naravnih kopališčih kot v notranjih bazenih. 

Na Mestni občini Koper so priznali, da je infrastrukture premalo, hkrati pa dodali, da je v primerjavi z ostalimi kraji njeno število močno nad povprečjem, saj pokriva profesionalni, amaterski in rekreativni šport. Tu so nogometni in atletski stadioni na Bonifiki, arena Bonifika, olimpijska bazena, teniški center, center športov na mivki, plezalna stena, pump track, večnamenska dvorana Burja na Škofijah, Balinarska dvorana Žusterna, lokostrelsko strelišče v Dekanih in tako dalje. Na podlagi razpisa pa športnikom omogočajo tudi uporabo treh fitnes centrov.

Izola

V Centru za kulturo in šport Izola se zavedajo, da je v njihovem kraju prisoten primanjkljaj primerne športne infrastrukture. V nogometnem klubu se z občino pogovarjajo o novi umetni travi, o reflektorjih ter dodatnih površinah za treninge, a se ta debata vleče in vleče že dolgo. Sami so si kupili tudi fitnes opremo, za katero pa še iščejo ustrezen prostor. Predsednik kluba Damjan Pucer v Izoli vidi težavo tudi zaradi zaklenjenih športnih objektov: »Po eni strani razumem, saj prihaja do vandalizma, a otroci so posledično na računalnikih namesto na igriščih.« 

So pa v primerjavi z ostalimi klubi v Izoli privilegirani rokometaši, ki jim je dvorana na Kraški zagotovljena vsak dan od 13. ure pa vse do 22. ure. Bi si pa želeli urejen fitnes in naprav za moč ter sodobne medicinske sobe, kar bi morala imeti vsaka dvorana.

Portorož

V nogometnem klubu Portorož Piran so zadovoljni s številom igrišč in sodelovanjem z občino, tako da večjih težav nimajo. Na dolgi rok bi si želeli le igrišče s pravo, naravno travo. Povsem drugače pa je s košarkarskim klubom, ki je nekaj sezon nazaj igral tudi v prvi ligi. 

Košarkarski trener Denis Nusdorfer je s temi besedami izpostavil problematiko, s katero se srečujejo: »Imamo težave z dvoranami in s termini, saj je športnikov veliko. Nekatere ekipe združujemo, da zadostimo številu treningov, ki jih zahtevajo standardi za posamezno kategorijo. Fitnesa nimamo. Presenečeni smo bili nad prenovo poplavljene lucijske telovadnice. Parket je bil uničen, nekaj časa nismo mogli trenirati, gostovali smo praktično celotno sezono. Vmes smo trenirali tudi na gradbišču med železnimi ’šraufi’, medtem ko so delavci brusili in prenavljali. Zdaj smo zadovoljni, saj imamo nov parket, garderobo in razsvetljavo. Bi pa piranska občina potrebovala še eno dvorano, ki ni šolska, da lahko zjutraj treniraš. Trenutno uporabljamo ’balon’, ki pa zaradi podlage ni primeren, poleg tega nimamo niti tušev. Na občini je interes, a so stroški za kaj takega zares visoki.« 

Vsekakor je za kakovosten šport in rezultate – poleg financ – pomembna tudi infrastruktura. Vsi pa se strinjajo, da bi z dodatnimi kapacitetami, s povečanjem števila športnih oziroma tudi športu namenjenih površin, krepko izboljšali pogoje za vrhunski šport.

Andraž Velkavrh