Spodnjice na dnu morja

Zavod YouSea, neprofitna organizacija za ohranjanje morske biotske raznovrstnosti že od lanskega poletja v sodelovanju z Okoljem Piran vsak drugi ponedeljek izvaja čistilne akcije morskega dna na portoroški in lucijski plaži. Z odpadki vsakič napolnijo v povprečju šest do devet 50-litrskih vreč za smeti. Količina pobranih odpadkov je predvsem odvisna od vidljivosti pod gladino ali pa od tega, če je bil med vikendom na plaži organiziran večji dogodek. Med odpadki so najštevilnejši cigaretni ogorki, za katere večina ne ve, da so iz plastike, ter vlažilni oziroma čistilni robčki, ki v morju hitro razpadejo na izredno majhne delce, tako imenovano mikroplastiko, ki jo je praktično nemogoče pobrati.

»Čeprav na prvi pogled delujejo kot papir, so vlažilni robčki običajno izdelani iz sintetičnih vlaken, zaradi česar se v naravi ne razgradijo. Ko končajo v morju, na morskem dnu tvorijo ’umetne preproge’, ki prekrijejo školjke, rakce in druge organizme ter jim onemogočajo dostop do svetlobe in kisika,« so pojasnili na Okolju Piran. Po številnosti jim sledijo plastenke in steklenice, plastični in papirnati kozarci, žličke za sladoled, elastike in sponke za lase, ovitki prigrizkov, obliži, vezice in celo oblačila, kot so nogavice ter majice. Večji del vsega pobranega materiala so plastika ali izdelki, ki vsebujejo plastiko. »Najzabavnejša stalnica so moške spodnjice – ni še minila akcija, da ne bi našli vsaj enih! Pogosto se pošalimo, da bi lahko pripravili kar razstavo ’podvodne mode’. Nenavadno pa je, da še nikoli nismo naleteli na kakšen bankovec za 100 evrov ali kreditno kartico, kar pomeni, da če želimo, lahko tudi pazimo, da nam naših stvari ne odnese v morje ali pa da jih ne pozabimo na plaži,« so povedali pri Zavodu YouSea. 

Mikro- in nanoplastika, ki se nahaja že povsod v okolju, se prenaša v ves prehranski splet. Cigaretni ogorki, baterije in elektronika, kot so telefoni, sproščajo še težke kovine, nikotin ter številne druge snovi, ki so strupene in lahko zavirajo rast in razmnoževanje morskih organizmov. Preko tistih večjih, ki jih uživamo, se plastika seli tudi v človeka. Večji predmeti, kot so brisače ali majice, pa prekrijejo morsko dno, senčijo alge in travnike ter dobesedno zadušijo nekatere pritrjene vrste.

Največ smeti poberejo tudi pod in ob pomolih ter v neposredni bližini oziroma do nekaj deset metrov od obale, posebej tam, kjer so tik ob obali lokali. V zavetju stebrov pomolov in med skalami ter pod peskom se odpadki zadržijo dlje, morski tokovi pa jih le redko odnesejo naprej. »Smeti vsekakor ne sodijo v morje in čeprav si tudi v njih ali na njih organizmi pogosto poiščejo zavetje ali dom, ti odpadki izločajo različne strupene snovi ali pa preprosto preprečujejo rast organizmom, kot je na primer morska trava. Rezultat tega je lahko tudi manjša biotska pestrost na bolj obremenjenih lokacijah,« opozarjajo pri Zavodu. Odnos lokalne skupnosti in turistov do varovanja morja je po besedah Okolja Piran opazno boljši, saj ti vse bolj prepoznavajo pomen čistega in zdravega morja, ki ni le naravna vrednota, temveč tudi ključni dejavnik za kakovostno turistično ponudbo.

Plastiko je danes namreč dobesedno najti že povsod. Nedavno so v reviji Marine Pollution Bulletin objavili študijo o tem, kaj je najti na dnu jarka Calypso, najgloblje točke Sredozemskega morja, ki se nahaja okoli 5.112 metrov globoko v Jonskem morju. Znanstveniki so na tem območju dokumentirali kar 167 predmetov, od tega je bilo 148 odpadkov, med njimi predvsem plastika, pa tudi steklo, kovine in papir. To predstavlja eno najvišjih koncentracij morskih odpadkov v globinskih okoljih – povprečno 26.715 kosov na kvadratni kilometer.

Letna svetovna proizvodnja plastike danes presega 380 milijonov ton in velja za najhitreje rastoč vir onesnaževanja na planetu. V Evropski uniji nastane okoli 26 milijonov ton plastičnih odpadkov letno, a se jih reciklira manj kot 30 odstotkov, ostanek pa konča na odlagališčih ali v naravi, kjer onesnažujejo reke, gozdove, obale in morja. Najbolj prepoznaven simbol tega problema je tako imenovana Velika pacifiška zaplata odpadkov – ogromen, 1,6 milijona kvadratnih kilometrov velik otok plastike, ki lebdi v Tihem oceanu.

V primerjavi z mnogimi turističnimi območji v Sredozemlju in drugje po svetu je stanje v Jadranskem morju še vedno razmeroma dobro, pravijo v Zavodu YouSea: večina kopališč dosega najvišjo oceno po Direktivi Evropske unije o kakovosti kopalnih voda. Vseeno opažajo tri ključne izzive, in sicer nevidne grožnje, kot so mikroplastika in kemični onesnaževalci, pritiski množičnega turizma, kar poveča odlaganje odpadkov in obremenitev komunalne infrastrukture, in še ladijski promet, ki vpliva na spreminjanje morskega dna, saj izpusti iz ladijskih motorjev in premazov proti obraščanju prinašajo dodatna tveganja. Pa seveda podnebne spremembe, zaradi katerih prihaja do višjih temperatur morja in večje erozija obale, ki ta tveganja še poglobijo.

Svetovna zdravstvena organizacija je avgusta lani v svojem prvem poročilu o vplivu mikroplastike na človekovo zdravje ocenila, da trenutno predstavlja le nizko tveganje za ljudi. Vendar so obenem opozorili, da so te ugotovitve še negotove, saj temeljijo na omejenih podatkih. Zato pozivajo k intenzivnejšim raziskavam in hkrati poudarjajo nujnost zaustavitve naraščajočega onesnaževanja s plastiko.

Po svetu že uveljavljajo učinkovite prakse za zmanjševanje rabe plastike – od prepovedi plastičnih izdelkov za enkratno uporabo do sistemov vračljive embalaže, kot jih poznajo v Nemčiji in Skandinaviji. V porastu je tudi ponovna uporaba embalaže ter alternative plastiki, kot so bioplastika, materiali iz alg, gob ali konoplje. Pomembno vlogo igrajo tudi lokalne pobude, kampanje »zero waste« ter izobraževanje, ki spodbuja trajnostne navade in zmanjšanje plastike že pri viru. »Lokalne čistilne akcije, pa tudi vsaka izbira posameznika, od ponovne uporabe steklenic do pravilnega odlaganja cigaretnih ogorkov, pomeni droben, a dragocen korak k ohranjanju 46,6-kilometrske slovenske morske obale. Naša pobuda ’Lepše, kot je bilo’ vabi vse, ki jim je mar za naravo, da ob vsakem obisku obale poberejo vsaj pet kosov odpadkov in tako lahko vsak prispeva k čistejšemu morju,« še spodbujajo pri Zavodu YouSea. Nenazadnje ne gre pozabiti, da je prav morje tisto, od katerega prebivalci Zemlje dobivamo največ kisika. Že zato ga je vredno ohranjati pri zdravju.

Ana Zupan