ŠOU v Ljubljani pristojne poziva k digitalizaciji študijskih gradiv

V ŠOU v Ljubljani si prizadevajo za izboljšanje kakovosti študija in odpravljanju ovir, s katerimi se soočajo študenti. Za izboljšanje pogojev študija ter pravičnejšega in sodobnejšega visokošolskega izobraževanja pristojne pozivajo k sistemski digitalizaciji učbenikov, praktikumov in drugih obveznih študijskih vsebin.

Raziskava resorja za študijsko problematiko ŠOU, izvedena med ljubljanskimi študenti v študijskem letu 2023/2024, je pokazala, da si kar 95 odstotkov študentov želi, da bi bili učbeniki, praktikumi in druga obvezna gradiva dostopni v digitalni obliki. Menijo, da bi to pomembno prispevalo k večji enakosti dostopa, zmanjšanju stroškov študija in modernizaciji visokošolskega prostora.

Kljub široki uporabi tehnologije pa je raziskava pokazala, da je digitalna dostopnost obveznih gradiv nesistematična. Približno 59 odstotkov študentov sicer ocenjuje, da je digitalizacija študijskih vsebin na njihovih članicah zadovoljiva, vendar celovite rešitve še ni.

“Študenti podpirajo digitalizacijo, a do nje ne smejo dostopati pod dodatnimi plačilnimi pogoji. To pomeni, da je nujno, da univerza in država sprejmeta strateški pristop, ki bo digitalna gradiva uredil kot sistemski standard, ne kot izjemo ali odvisnost od posameznih fakultet,” poudarjajo v ŠOU.

Nujnost digitalizacije vidijo v enakem dostopu vseh študentov do znanja oziroma pridobivanju obveznih gradiv in nižjih stroških študija oz. obveznih gradiv. Ta pogosto predstavljajo znaten delež letnega finančnega bremena, številni študenti pa so prisiljeni opravljati študentsko delo zgolj, da si lahko priskrbijo potrebno literaturo.

Izpostavili so raziskavo ŠOU o neupravičenih stroških, ki kaže, da kar 68 odstotkov študentov med študijem plačuje stroške, ki jih dojemajo kot neupravičene, med katerimi so pogosto omenjeni ravno stroški učbenikov. “Tretji vidik pa je modernizacija visokošolskega izobraževanja. Sodobni študenti pričakujejo, da bo učni proces sledil tehnološkemu razvoju,” so zapisali.

Omenili so dobre primere iz tujine kažejo, da je digitalizacija gradiv izvedljiva in uspešna. Tako so na primer na Finskem z nacionalno knjižnico odprtih izobraževalnih virov zagotovili prosto dostopnost študijskih gradiv.

Kot so poudarili, digitalizacija obveznih študijskih gradiv ni cilj sam po sebi, je investicijo v znanje. Prav zato pozivajo univerzo in ministrstvo k oblikovanju skupne delovne skupine za pripravo akcijskega načrta digitalizacije študijskih gradiv, ki bo določil konkretne korake, časovnico, vire financiranja in sistem spremljanja napredka.

Raziskavo so sicer izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika in spletnega orodja En Klik Anketa. Vprašalnik je v celoti rešilo 206 študentov.