So občani Kočevja in Ribnice bolj zdravi kot povprečni Slovenci?

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je objavil najnovejše podatke o zdravju prebivalcev po slovenskih občinah. Poročilo za leto 2025 temelji na podatkih za leto 2023 oziroma večletnih povprečjih, za podatke o novih primerih raka pa velja obdobje do leta 2021. Kazalniki zajemajo širok spekter – od umrljivosti, hospitalizacij in kroničnih bolezni do preventivnih programov, prehranjenosti otrok ter telesne pripravljenosti osnovnošolcev.

Občina Kočevje: več umrljivosti, več duševnih stisk

V občini Kočevje podatki kažejo, da je splošno zdravstveno stanje slabše kot v povprečju Slovenije. Pričakovana življenjska doba moških znaša 74,5 let (državno povprečje 78,4), pri ženskah pa 81,2 let (državno povprečje 83,6). Stopnja samomorov znaša 33,5 na 100.000 prebivalcev, kar je skoraj dvakrat več kot državno povprečje, ki je 17,7.Stopnja hospitalizacij zaradi duševnih in vedenjskih motenj je nad slovenskim povprečjem.

Kočevje iz slovenskega povprečja krepko izstopa v novo odkritih primerih raka pljuč in stopnji umrljivosti zaradi te bolezni. Povišane so tudi stopnje zaradi bolezni srca in ožilja ter sladkorne bolezni (7,7 % odraslih, kar je več od državnega povprečja 7,3 %). Debelost med odraslimi je prisotna pri 21,7 % prebivalcev, kar je prav tako nad povprečjem. Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 22,6 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 19,0 dni.

Podatki o telesnem fitnesu otrok razkrivajo, da je 32 % otrok v tretjem razredu osnovne šole gibalno neučinkovitih, kar je več kot v državi (Slovenija: 27 %). Med devetošolci je ta delež nekoliko nižji (19 %), a še vedno višji od državnega povprečja. Prekomerna telesna teža je prisotna pri 25 % tretješolcev in pri 22 % devetošolcev.

Vključenost v presejalne programe je pod slovenskim povprečjem. Na vabilo programa ZORA (odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu) se je odzvalo 74 % žensk (država: 77 %), v program SVIT (za raka debelega črevesa in danke) pa 59 % (država: 64 %). Precepljenost otrok proti ošpicam je 86 %, kar je pod mejo kolektivne imunosti.

Za komentar kazalnikov smo vprašali tudi Občino Kočevje, ki kazalnike seveda spremlja in pozdravlja. »Izpostaviti velja, da del teh statističnih podatkov kroji starajoče se prebivalstvo in delež trajno brezposelnih oseb. Tudi naravni prirast je izziv s katerim se soočamo širše na nivoju države in Evrope. Pomembno se nam zdi, da moči usmerjamo še naprej v širitev zdravstvene dejavnosti, nove zdravstvene storitve in s tem povečujemo dostopnost primarnega zdravstva in da več naporov usmerimo v zdravje naših najmlajših. Podatki o telesnem fitnesu otrok žal kažejo, da smo pod slovenskim povprečjem, kljub temu da je v vrtcih in šolah velik poudarek na aktivnostih, da smo občina z ogromno zelenimi in športnimi površinami, igrišči, pa tudi društvi in klubi. Na občini se bomo skupaj z našimi javnimi zavodi in organizacijami seveda trudili za izboljšave, na tem mestu pa apeliramo tudi na starše in na vse posameznike, da skrbimo za svoje zdravje in zdravje otrok. Da smo aktivni in da izkoristimo različne aktivnosti in programe, tudi športne aktivnosti, ki so na voljo.« Na Občini občane in občanke Kočevja pozivajo k večji odzivnosti na presejalne programe.

Občina Ribnica: več preventivnega odziva, a izzivi ostajajo

Ribnica se po večini kazalnikov uvršča blizu ali tik nad slovensko povprečje. Pričakovana življenjska doba moških znaša 77,6 let, pri ženskah 83,1 let. Samomorilni količnik je nižji od državnega povprečja, kar je pozitiven pokazatelj duševnega zdravja.

Sladkorna bolezen je prisotna pri 7,5 % odraslih, debelost pa pri 20,8 %, kar je zelo blizu povprečja. Stopnja hospitalizacij zaradi bolezni srca in ožilja je nižja kot v Kočevju.

Telesna pripravljenost otrok je nekoliko boljša kot v Kočevju – med tretješolci je 28 % gibalno neučinkovitih, med devetošolci pa 17 %.

Vključenost v presejalne programe je boljša kot v Kočevju. V program ZORA se odzove 78 % žensk, v program SVIT 64 % povabljenih. Ribnica beleži tudi nadpovprečno precepljenost otrok proti ošpicam – 94,5 %, kar presega mejo kolektivne imunosti. Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 22,0 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 19,0 dni.

Kljub temu se občina sooča z izzivi pri telesni teži otrok – 23 % tretješolcev in 21 % devetošolcev je prekomerno težkih. Zabeležena je tudi višja stopnja umrljivosti zaradi zunanjih vzrokov (npr. poškodb), ki presega slovensko povprečje.

Obe občini torej kažeta potrebo po okrepljenih preventivnih programih, še posebej na področju prehrane, gibanja in zgodnjega odkrivanja bolezni. Kazalniki kažejo, da je gibalna učinkovitost otrok zaskrbljujoča, odzivnost na presejalne programe pa še vedno prenizka.