Smo pred zakonom res vsi enaki? Nekdanji direktor policije dvomi v utemeljene razloge helikopterskega prevoza …

Nataša Pirc Musar ne želi stati v neskončnih kolonah kot drugi državljani in državljanke. Iz Portoroža v Beltince in nazaj se je odpravila s helikopterjem. Kmalu zatem so se pojavile obtožbe o njeni zlorabi državnih resursov za zasebne potrebe, ob tem je porabila 10 tisoč davkoplačevalskih evrov. Za komentar o tem smo prosili nekdanjega generalnega direktorja policije dr. Antona Olaja. 

Zaposleni v kabinetu predsednice države so odgovornost za uporabo helikopterja preložili na predsedničine varnostnike. “Varnostniki predsednice so zaradi operativno taktičnih razlogov, izvedbe varnostnega ukrepa, po predpisanem postopku zaprosili policijo za uporabo policijskega helikopterja, ki ga je vodstvo policije tudi odobrilo,” so zapisali za Požareport.

Policija je potrdila, da se je odzvala na zaprosilo Centra za varovanje in zaščito. Kot pojasnjuje, je mogoče helikopterski prevoz uporabiti v izjemnih primerih, ko to narekujejo objektivne okoliščine. Mednje sodijo “časovna učinkovitost, prometne razmere, geografske značilnosti ter zahteve varnostnega protokola”. Policijski predstavniki so prav tako zapisali: “Zračni prevoz je med najvarnejšimi oblikami transporta, saj se tveganja, povezana s prometnimi nesrečami, zastoji na cestah in drugimi nepredvidenimi dogodki, v zelo veliki meri izločijo.” 

Objektivne okoliščine?

Katere okoliščine so botrovale odločitvi o predsedničini vrnitvi na dopust s helikopterjem, ni povsem jasno. Policija je posredovala premalo določen odgovor. Tveganje za prometno nesrečo je v prometnem zastoju zanemarljivo. Zdi se, da je preprosto hotela prihraniti čas, druga možnost je le doživljanje strahu zaradi lastnih sodržavljanov v prometnih zastojih.

Predsedniki držav torej skoraj ne uporabljajo policijskih helikopterjev. Za komentar smo prosili nekdanjega šefa policistov dr. Antona Olaja. Uporabo policijskega helikopterja v ta namen mora namreč odobriti sam generalni direktor policije oz. oseba, ki ga nadomešča.

Dr. Anton Olaj (Foto: Polona Avanzo)

Olaj pojasnjuje, da je uporaba helikopterja v tovrstnih primerih odvisna od varnostne ocene, po novi uredbi pa je precejšnja neznanka povezana z osebo, ki to varnostno oceno podaja – ali policija ali v tem primeru urad predsednice republike.

“V praksi je tako – ko je poveljnik letalske policijske enote seznanjen z željo oz. predlogom o uporabi helikopterja izven policije, ta sledi pravilom. Če oceni, da so izpolnjeni pogoji, generalnemu direktorju predlaga, da se prevoz odobri. V vsakem primeru torej odloči generalni direktor,” izpostavlja Olaj. Ob tem poudarja, da so interna pravila, po katerih ravna generalni direktor policije, zgolj pripomoček za odločanje, saj niso pravno zavezujoča.

Oceni je botrovalo stanje na cestah

“Predsednik republike seveda ima možnost, da bi se peljal s helikopterjem. Stvar ocene generalnega direktorja je, ali tak polet odobri ali ne. Iz vsega tega pa izide politično vprašanje, ali smo enaki pred zakonom,” pojasnjuje naš sogovornik. Ob tem opozarja na potencialno dilemo – na eni strani je nekdo, ki nujno potrebuje klinični prevoz, se proti cilju pelje po prenatrpani avtocesti in nanj prispe z zamudo, na drugi strani pa političarka, za katero je bila dolga pot verjetno naporna in obremenjujoča.

Nataša Pirc Musar v Beltincih (Foto: STA)

“Mislim, da je odločitvi botrovala situacija v prometu, torej prenatrpanost, kot pa kakšen varnostni zadržek, da bi bila denimo ogrožena,” razmišlja Olaj in dodaja, da bi lahko predsednico republike na cilj pripeljali tudi po kopnem, in sicer brez varnostnega tveganja.

Olaj helikopterskega prevoza ni odobril nobenemu predsedniku

Nazadnje nas je zanimalo, kolikokrat je tovrstno rabo policijskih helikopterjev v preteklosti odobril sam, in sicer kot generalni direktor policije. Dejal je, da zelo malo, in omenil mednarodno pot ministra za notranje zadeve: “Ne spomnim pa se, da bi se s helikopterjem peljal predsednik vlade ali predsednik republike.” “Glej ga zlomka, opredelili smo se za pravno državo, sprejeli smo ustavo in pravila veljajo za vse enako. Nekateri to težko razumejo, ko so na oblasti, verjamejo, da pravila za njih kar naenkrat ne veljajo in lahko arbitrarno o nečem odločajo, ne da bi javnosti zadovoljivo pojasnjevali, zakaj so izražali neko željo,” je zaključil dr. Olaj.

Novinarska vprašanja smo poslali tudi nekdanjemu predsedniku države Borutu Pahorju.

Ž. K.