ARTICLE AD
Gotovina še vedno ostaja del vsakdanjih transakcij v državah evroobmočja, a njen delež se vztrajno zmanjšuje. Vse več prebivalcev uporablja kartice, pametne telefone in plačilne aplikacije, fizični denar pa izgublja vlogo, ki jo je imel v preteklosti. Evropska centralna banka (ECB) v tem prepoznava nujnost, da se javni denar ohrani tudi v digitalnem okolju. Rešitev, ki jo ponuja, je digitalni evro – nova oblika centralnobančne valute, ki bi združevala prednosti gotovine in sodobnih tehnologij.
Po zadnjih podatkih se je med letoma 2019 in 2024 delež gotovine v plačilih evroobmočja zmanjšal s 68 na 40 odstotkov po številu transakcij, po vrednosti pa s 40 na 24 odstotkov. Plačila s karticami in aplikacijami so priročna in hitra, toda večinoma potekajo prek zasebnih podjetij, ki pobirajo provizije in obdelujejo osebne podatke uporabnikov. Ob tem nekateri ostajajo izključeni, saj digitalna sredstva pogosto zahtevajo bančni račun ali tehnološko opremo, do katere vsi nimajo dostopa.
Član izvršilnega odbora ECB Piero Cipollone je opozoril, da brez digitalne alternative gotovini evropski državljani izgubljajo pomembno možnost plačila. „Glavni razlog za uvedbo digitalnega evra je ohranitev prednosti gotovine v digitalni dobi. Da bi to dosegli, moramo fizično gotovino dopolniti z digitalno obliko,“ je dejal v enem izmed svojih nastopov.
Monetarna suverenost in evropski interes
S hitrim povečevanjem deleža digitalnih plačil se v Evropi pojavlja vprašanje monetarne suverenosti. Večina plačilne infrastrukture temelji na kartičnih shemah ameriških podjetij ali na aplikacijah tehnoloških velikanov zunaj EU. Cipollone je opozoril, da ta odvisnost ni le gospodarska, temveč tudi strateška. Če Evropa ne bo razvila lastne javne digitalne valute, se lahko zgodi, da bo finančni sistem v veliki meri v rokah zasebnih in tujih ponudnikov.
Kot piše Euronews, bi digitalni evro omogočil večjo odpornost in konkurenco, hkrati pa potrošnikom zagotovil svobodo izbire pri plačilih. V ECB poudarjajo, da bi digitalni evro varoval zasebnost uporabnikov. Plačila brez povezave bi bila anonimna, medtem ko bi bila spletna transakcija zaščitena z visoko stopnjo varnosti. ECB ne bi mogla slediti posameznim nakupom, kar pomeni, da bi bila zasebnost primerljiva z gotovino.
Podpora podjetij in potrošnikov
Čeprav digitalna plačila rastejo, veliko malih in srednje velikih podjetij še vedno prisega na gotovino. Po podatkih Goldman Sachsa skoraj 30 odstotkov podjetij v evroobmočju raje uporablja gotovino kot osnovno obliko plačevanja, v Avstriji se ta delež dvigne nad 50 odstotkov, v Italiji pa na približno 40 odstotkov.
Digitalni evro bi imel še eno pomembno funkcijo: deloval bi tudi brez povezave, kar pomeni, da bi potrošniki lahko opravili varno plačilo tudi ob izpadih električne energije ali v kriznih situacijah. Po mnenju ECB je to dodatna garancija stabilnosti in odpornosti sistema.
Kako naj bi deloval digitalni evro
Uporabniki bi do digitalnega evra dostopali prek digitalne denarnice, ki bi jo zagotavljale banke ali javni organi. Plačila bi bila brezplačna, izvedena v realnem času in na voljo tako v spletni kot tudi v brezžični obliki. Sredstva bi se lahko naložila z bančnega računa ali s fizično gotovino, uvedene pa bi bile tudi omejitve imetja, da bi se preprečilo množično prelivanje depozitov iz bank v digitalne denarnice.
ECB zagotavlja, da bo digitalni evro vedno imel enako vrednost kot gotovina – en digitalni evro bo enak enemu evru v bankovcih ali kovancih. Njegov namen ni nadomestiti obstoječe valute, temveč dopolniti plačilni sistem in zagotoviti, da javni denar ostane v uporabi.
Časovnica uvedbe in geopolitični vidik
Trenutno je projekt digitalnega evra v pripravljalni fazi, ki se bo zaključila oktobra 2025. Nato bo Svet ECB odločal o nadaljnjih korakih, a šele po zaključenem zakonodajnem postopku. Po ocenah bi razvojna faza trajala dve do tri leta, kar pomeni, da bi digitalni evro v praksi lahko začeli uporabljati med letoma 2027 in 2029. Predsednik nemške centralne banke Joachim Nagel je kot verjeten datum uvedbe navedel leto 2028 ali 2029.
V mednarodnih razpravah se pogosto pojavlja vprašanje, ali bi digitalne valute lahko izpodrinile ameriški dolar kot prevladujočo svetovno valuto. V ECB odgovarjajo, da digitalni evro ni zasnovan kot geopolitično orodje, temveč kot plačilno sredstvo za evropske državljane. „To je orodje za plačila na drobno, namenjeno Evropejcem – ne imetnikom mednarodnih rezerv,“ je dejal Cipollone.
Podatki Mednarodnega denarnega sklada kažejo, da je evro v prvem četrtletju letos predstavljal 20,06 odstotka svetovnih deviznih rezerv, kar je rahla rast v primerjavi z lanskim letom, vendar še vedno precej manj od 53-odstotnega deleža ameriškega dolarja.
Prihodnost plačil v Evropi
Namen digitalnega evra ni pretres svetovnih financ, temveč krepitev evropske finančne avtonomije in dostopnosti javnega denarja v digitalni družbi. ECB želi s tem projektom potrošnikom zagotoviti več izbire, večjo varnost plačil in varovanje zasebnosti. „Vloga gotovine se bo znatno zmanjšala, če ne bomo zagotovili njenega digitalnega ekvivalenta,“ je po navajanju Euronewsa poudaril Cipollone.
Če se trend zmanjševanja uporabe gotovine nadaljuje, bi lahko brez digitalnega evra centralna banka izgubila svojo ključno vlogo pri vsakodnevnih transakcijah. Evropski regulatorji zato vidijo v novi valuti ključno orodje za prihodnost plačil v evroobmočju, ki bo moralo povezati tradicijo javnega denarja s sodobnimi potrebami digitalne dobe.
Kaj bo z gotovino?
Evropska centralna banka zagotavlja, da uvedba digitalnega evra ne pomeni konca bankovcev in kovancev. Gotovina bo ostala zakonito plačilno sredstvo tudi po letu 2029.
Razlogi, zakaj se gotovina ohranja:
- omogoča plačila vsem, tudi brez bančnega računa ali pametnega telefona,
- zagotavlja največjo stopnjo zasebnosti,
- deluje tudi ob izpadih elektrike ali interneta.
Digitalni evro bo tako dopolnil, ne nadomestil gotovine. Cilj je, da bodo Evropejci imeli na voljo obe obliki javnega denarja – fizično in digitalno.
Foto: Pixabay
Morda vas zanima tudi
Objava Slovo od bankovcev? 2029 prihaja digitalni evro je bila najprej objavljena na Portal24.