Slovenski projekt korak bližje za učinkovitejše spremljanje odpornosti mikrobov in obvladovanje nalezljivih bolezni

Odpornost mikrobov proti zdravilom za zdravljenje okužb danes postaja ena največjih groženj zdravju, ob svetovnem tednu ozaveščanja o odpornosti mikrobov opozarjajo strokovnjaki. V Sloveniji zato v okviru projekta SLOSEQ analizirajo genome odpornih bakterij in razvijajo rešitve za učinkovitejše spremljanje ter obvladovanje nalezljivih bolezni.

Odpornost mikrobov – bakterij, virusov, gliv in parazitov – na zdravila predstavlja resno grožnjo za javno zdravje, je za STA opozorila Helena Ribič iz Centra za medicinsko mikrobiologijo na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).

“Gre za tiho pandemijo, ki brez ukrepov dolgotrajno ogroža učinkovitost zdravljenja okužb,” je pojasnila. Kot najbolj perečo je izpostavila odpornost bakterij proti antibiotikom. V Sloveniji je trenutno velik izziv odpornost bakterij proti karbapenemom – antibiotikom, ki so zadnja možnost za zdravljenje najtežjih bakterijskih okužb.

“Če bakterija razvije odpornost, antibiotik ne deluje, kar lahko vodi do resnih, pogosto tudi smrtno nevarnih stanj. Zdravljenje se v tem primeru podaljša, možnih je več zapletov, lahko je potrebna tudi hospitalizacija,” je opozorila.

Pri posebej ranljivih skupinah, kot so kronični bolniki, bolniki z malignimi obolenji in bolniki na intenzivni negi, odpornost predstavlja še večjo nevarnost, saj so pri njih okužbe pogostejše, lahko zelo nevarne, nenazadnje pa lahko zmanjšajo učinkovitost predhodno uspešnih terapij.

“O problematiki je treba ozaveščati tako strokovno kot splošno javnost. Brez učinkovitih ukrepov in zdravil se namreč lahko vrnemo v obdobje pred odkritjem penicilina, ko je bila celo običajna pljučnica lahko smrtna,” je poudarila.

Kljub razvoju novih antibiotikov in terapij ostajajo najpomembnejši preventivni ukrepi, kot so higiena rok, pravilna uporaba antibiotikov in čiščenje bolnišničnega okolja. “Zdravniki lahko največ prispevamo s preudarnim predpisovanjem antibiotikov. Predpišemo jih le, kadar so potrebni, in v čim ožjem spektru,” je dodala.

V boju proti odpornosti mikrobov in širjenju nalezljivih bolezni pa pomembno prispeva tudi slovenski projekt SLOSEQ, ki ga vodi NLZOH, v njem pa sodelujeta tudi Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter Nacionalni inštitut za javno zdravje.

V slovenskem projektu se poleg spremljanja virusov, kot je sars-cov-2, osredotočajo tudi na bakteriološko spremljanje, zlasti na genomske analize večkratno odpornih bakterij. Projekt sledi cilju vzpostavitve nacionalne baze za učinkovito spremljanje povzročiteljev nalezljivih bolezni ter usklajevanja ukrepov na mednarodni ravni.

Po besedah vodje projekta Andreja Steyerja je bila ključen dosežek vzpostavitev skupnega nacionalnega poročila o spremljanju virusa sars-cov-2 v humanih vzorcih, ki se tedensko posodablja. V Sloveniji pa so vzpostavili tudi že anonimno bazo za spremljanje večkratno odpornih bakterij.

“Predvsem se osredotočamo na bakterije, odporne proti karbapenemom. Ugotavljamo, da so prisotne po celotni državi, čeprav so ponekod zaznana območja s pogostejšim pojavom. Zaznali pa smo tudi posamezne lokalne izbruhe v nekaterih zdravstvenih ustanovah,” je dejal.

Vendar pa se pri tem soočajo z izzivom zaradi pomanjkanja zakonske podlage, ki jim onemogoča, da bi bakterijske vzorce povezovali z osebnimi podatki bolnikov. “Anonimno spremljanje nam otežuje pravočasno ukrepanje, saj se bolniki pogosto premikajo med zdravstvenimi ustanovami, kar prispeva k širjenju odpornih sevov. Rešitev tega izziva bo zato v prihodnosti ključna,” je dejal.

“Pomembno je, da so podatki dostopni v realnem času, saj le tako omogočajo boljše odzivanje na izbruhe bolezni in pripravo na prihodnje grožnje,” je še dodal.