V Mariboru o spodbujanju recikliranja gradbenih odpadkov

Mariborsko javno podjetje Nigrad je danes pripravilo posvet na temo obvladovanja izzivov trajnostnega in krožnega gospodarstva na področju gradbenih odpadkov. V sklopu dogodka so predstavili tudi projekt Restart, namenjen iskanju rešitev za spodbujanje recikliranja gradbenih odpadkov v dragocene izdelke v Sloveniji.

Kot je povedal vodja razvoja in koordinator projekta Restart v Nigradu Sergej Gutsmandl, iščejo rešitve kam z gradbenimi odpadki, katerih količina v zadnjem obdobju zelo narašča in na evropski ravni predstavljajo že 30 do 40 odstotkov vseh odpadkov.

Rešitve gredo po njegovih besedah v smeri oblikovanja večjih regijskih centrov, ki b se ukvarjali s predelavo teh odpadkov, kar pa pomeni, da bi ji morali opremiti s primerno mehanizacijo in primernim kadrom. “V Sloveniji vse to imamo, še vedo pa manjka predvsem izkušenj na tem področju,” je dejal Gutsmandl, ki je prepričan, da bi lahko ob primernem pristopu v petih do desetih letih naredili pomembne preskoke.

Večina gradbenega materiala po njegovih besedah trenutno konča na trajnih odlagališčih, je pa nekaj primerov dobrih praks in predelovalnih centrov, ki so se tega lotili na okolju prijaznejši način in del teh odpadkov tudi ponovno uporabijo.

Nigrad je v preteklosti že sodeloval pri enem od pilotnih projektov leta 2018, poimenovanem Cinderela, in vse, kar počnejo danes je po njegovih besedah nadgradnja takratnih izkušenj. Tudi zdaj si namreč v prvi vrsti prizadevajo, da bi nastalo čim manj odpadkov, v nadaljevanju pa za ponovno uporabo v čim večji meri vsega, kar je od gradbenih odpadkov ostalo, šele na koncu pa tudi za reciklažo.

“Tovrstnega materiala je tudi v Mariboru dovolj oziroma trenutno celo preveč, ker nimamo dovolj velikih zemljišč, ki bi omogočila skladiščenje in poznejšo predelavo večje količine odpadkov,” je dejal vodja projekta, ki med najbolj problematičnimi gradbenimi odpadki vidi zemljine, ki se po slovenski zakonodaji še vedno obravnava kot odpadek in ne kot material, ki ga je mogoče ponovno uporabiti.

Pri projektu sodeluje tudi mariborska fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, njen predstavnik Domen Mongus pa je dejal, da je tudi umetna inteligenca zelo primerno orodje za analiziranje trenutnega stanja v okolju. V konkretnem projektu se ukvarjajo s tem, da razvijajo model, ki bo sposoben relativno natančno napovedati nevarnost za nastajanje nelegalnih odlagališč.

Po besedah vodje projekta Restart na okoljskem ministrstvu Mateje Simčič je njegov namen s pilotnimi projekti razviti sprejemljivo rešitev za to, da se vsaj del odpadkov ponovno uporabi ali predela v nove izdelke ter se uporabi kot nek kompozit pri nadaljnjih gradnjah.

Temu mora po njenih besedah slediti tudi zakonodaja, pomembna je digitalizacija ter iskanje primernih tehnoloških rešitev, pa tudi znanje. “Predvsem gradbeni sektor mora biti pripravljen na neke nove rešitve ter da skuša delno uporabiti tudi reciklirane izdelke,” je dejala Simčič.

Danes so predstavili nekaj pilotnih projektov, med katerimi je uporaba materialov za sanacijo opuščenih kamnolomov, uporaba mulja iz Ptujskega jezera za vzpostavljanje protipoplavne zaščite, pridobivanje fosforja iz odpadkov na odlagališču Puconci, pa tudi aktivnosti centra v Dogošah, kjer naj bi se lotili izdelave izdelkov iz gradbenih odpadkov.

Projekt Restart je sicer po njenih besedah še vedno v začetni fazi, saj traja vse do leta 2030, njegov proračun pa je vreden 17 milijonov evrov, pri čemer jih deset prispeva Evropsk unija preko programa Life.

Z okoljsko problematiko se bodo popoldne v Mariboru ukvarjali na še enem dogodku, ki ga pripravlja Mestna občina Maribor. Na okrogli mizi bodo govorili o izzivih trga prevzema preostanka odpadkov v energijsko izrabo. Kot ob tem spominjaj na občini, so že pred časom izrazili interes za postavitev obrata za energijsko izrabo odpadkov v tem delu države.