Vlada sprejela načrt za obrambo risa pred izumrtjem

Stanje populacije risa v Sloveniji je kljub doselitvam neugodno in brez intenzivnih varstvenih ukrepov mu grozi ponovno izumrtje. Vlada je zato na današnji seji sprejela strategijo ter akcijski načrt ohranjanja in trajnostnega upravljanja evrazijskega risa v Sloveniji za obdobje 2024-2033.

Akcijski načrt je izvedbeni del strategije in v njem so določena konkretna dejanja, ki bodo pripomogla k upravljanju in ohranjanju risa v Sloveniji, so sporočili z ministrstva za naravne vire in prostor. S sprejemom obeh dokumentov so opredeljeni pravni, organizacijski, vsebinski in finančni okviri ukrepov za vzpostavitev in dolgoročno ohranjanje ugodnega stanja populacije risa v Sloveniji.

Ris sodi med zavarovane vrste, za katere je Slovenija v skladu z zakonom o ohranjanju narave ter uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah dolžna ohranjati ali doseči ugodno stanje ohranjenosti.

Ob zadnjem poročanju o stanju risa Evropski komisiji so zapisali, da je stanje populacije kljub doselitvam neugodno. Brez intenzivnih varstvenih ukrepov vrsti pri nas grozi ponovno izumrtje.

V Slovenijo smo risa ponovno naselili leta 1973. Populacija je po naselitvi šestih risov s Češke sprva hitro rasla in se širila, vendar je ostala izolirana od drugih risov in se je začela pariti v sorodstvu. S tem sta se zmanjšala možnost preživetja in razmnoževalni uspeh, populacija pa je začela propadati in se bližati izumrtju.

Nove doselitve so bile izvedene v okviru mednarodnega projekta doselitve risa Life Lynx v letih 2019-2023, ko so v Slovenijo pripeljali 12 risov iz Karpatov. Zaradi tega se je pojavila potreba po prenovi določenih delov strategije ohranjanja in trajnostnega upravljanja navadnega risa v Sloveniji 2016-2026 in uskladitvi vsebin z novonastalim dejanskim stanjem v naravi.

Danes sprejeta strategija in akcijski načrt sta nastala v okviru izvajanja projekta Life Lynx, in sicer na podlagi participatornega načina dela z vključevanjem mnenja vseh ključnih deležnikov, so pojasnili na ministrstvu. V pripravljalni skupini za prenovo strateških dokumentov so poleg predstavnikov ministrstva sodelovali predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije, Zavoda za varstvo narave, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Lovske zveze Slovenije.

V okviru projekta Life Lynx so v Slovenijo in na Hrvaško v šestih letih pripeljali 18 karpatskih risov ter našteli več kot 30 mladičev doseljenih risov. Projekt se je končal letos spomladi, ko so iz Life Lynx sporočili, da imamo v Sloveniji okoli 50 odraslih risov, od teh približno 40 na jugu države in vsaj deset v slovenskih Alpah.