Slovenski dan brez zavržene hrane spodbuja k razmisleku o premišljeni porabi hrane

Danes obeležujemo slovenski dan brez zavržene hrane, ki spodbuja k razmisleku o pomenu hrane in njeni premišljeni porabi. Povprečen prebivalec Slovenije vsako leto zavrže 78 kilogramov hrane, 44 odstotkov vse odpadne hrane pa nastane v gospodinjstvih. Tematiki zmanjšanja izgub hrane bo namenjen tudi današnji posvet v Ljubljani.

Odpadna hrana je eden največjih globalnih izzivov. Medtem ko 733 milijonov ljudi po svetu trpi zaradi lakote, se skoraj tretjina vse pridelane hrane nikoli ne zaužije. Po ocenah je med osem in 10 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov povezanih s hrano, ki konča v smeteh. Metan, ki nastaja pri gnitju hrane na odlagališčih, 84-krat bolj vpliva na segrevanje ozračja kot ogljikov dioksid, so o problematiki odpadne hrane zapisali na portalu Naša skupna hrana.

Kot so spomnili, se je ob lanskem slovenskem dnevu brez zavržene hrane rodil pojem hranozavest, ki spodbuja zavedanje o tem, kako dragocena je hrana. “Hranozavesten posameznik premišljeno kupuje, shranjuje in porablja živila. Upošteva sezonskost, poreklo živil in rok uporabnosti. Hrano pripravlja spoštljivo in zmerno ter zna tudi iz ostankov ustvariti nekaj okusnega,” so poudarili.

Po podatkih državnega statističnega urada je v Sloveniji leta 2023 približno polovica od skupno nekaj manj kot 165.000 ton odpadne hrane, kar predstavlja 78 kilogramov na prebivalca, nastala v gospodinjstvih. Tretjina je nastala v gostinstvu in strežbi hrane, 13 odstotkov v proizvodnji hrane, devet odstotkov pa so je zavrgli v trgovini z živili. Delež užitnega dela v odpadni hrani po oceni statistikov znaša 37 odstotkov oz. 29 kilogramov na prebivalca.

V nevladnih organizacijah opozarjajo, da so tolikšne količine odpadne hrane nesprejemljive tako z družbenega kot z okoljskega vidika. Kot je za STA dejal Matjaž Pirc iz Zveze potrošnikov Slovenije, v državi potrebujemo jasno politično zavezanost “nič odpadne hrane”, usklajeno delovanje vseh deležnikov v prehranski verigi in še bolj konkretne, ambiciozne ukrepe.

S tem se strinja tudi Gaja Brecelj iz nevladne okoljske organizacije Umanotera. Ob tem opozarja na pomen ozaveščenosti na ravni javnih ustanov, kot so šole in vrtci, kjer se ustvarjajo navade, ki se pozneje izražajo tudi v ravnanju gospodinjstev.

Pomembnost ozaveščanja najmlajših o spoštljivem ravnanju s hrano izpostavljajo tudi na ministrstvu za okolje. V preteklih mesecih so pod okriljem projekta Life IP Care4Climate v sodelovanju z Eko šolo izvedli natečaj za šole Stran pa ne bomo metal’!

“Učenci so v svojih prispevkih predstavili številne ustvarjalne in uporabne ideje za zmanjševanje količine odpadne hrane. Pri oblikovanju svojih idej so izhajali iz različnih virov – meritev količine zavržene hrane, anket, pogovorov z vrstniki, pa tudi iz pogovorov s starši in starimi starši, ki so delili svoje izkušnje, navade in vrednote glede spoštovanja hrane. Na podlagi zbranih podatkov so učenci ugotovili, da se največkrat zavrže prav zelenjava, kar jih je še dodatno spodbudilo k razmišljanju o tem, kako jo lahko bolje izkoristimo – naj bo to s kreativnimi recepti, ustreznim shranjevanjem ali deljenjem z drugimi,” je za STA izpostavil nacionalni koordinator Ekošole Gregor Cerar.

Zmagovalce natečaja bodo razglasili v okviru današnjega posveta Spoštujmo hrano, spoštujmo planet, ki ga organizirajo ministrstvi za okolje in za kmetijstvo ter Ekologi brez meja. Med vsebinskimi poudarki srečanja bodo med drugim upravljanje presežkov in donirane hrane ter ukrepi za več trajnostne hrane v restavracijah.